Zaradi dviganja hladnega in vlažnega zraka bo sneženje nekoliko intenzivnejše na območju Pohorja, Gorjancev in Kočevskega Roga, kjer bo ob temperaturah pod ničlo in okrepljenem severovzhodnem vetru za zimsko kuliso poskrbelo tudi ivje. Na Primorskem se bo medtem krepila burja. V sredo in četrtek bodo njeni najmočnejši sunki na izpostavljenih mestih v Vipavski dolini verjetno presegli hitrost sto kilometrov na uro.
Tudi v petek bo ponekod še rosilo ali rahlo snežilo, nato pa bo k nam začel dotekati nekoliko toplejši zrak in ob morebitnih manjših padavinah bo ob koncu tedna po nižinah večinoma deževalo. V meteorološko zimo bomo tako v večjem delu Slovenije vstopili brez snežne odeje, kar pa pravzaprav ni nič nenavadnega, saj so bili tudi v preteklosti začetki decembra pogosteje zeleni kot beli. Po podatkih Agencije za okolje je bilo v Novem mestu v zadnjih 30 letih takih kar 24. Največ snega, kar 41 centimetrov, je prvega decembra prekrivalo tla pred 26 leti, le nekaj centimetrov manj so ga izmerili leta 1993 in 2010.
Letošnjo meteorološko jesen si bomo zapomnili po dveh skrajnostih. September je zaznamovala velika količina padavin. Ponekod je v le nekaj dneh padlo več dežja kot prej v osmih mesecih skupaj. Oktober pa si bomo zapomnili predvsem po zelo visokih temperaturah. Nenavadno toplo vreme se je zavleklo tudi v november in kljub temu, da so se temperature v zadnjih dneh vendarle spustile k bolj običajnim vrednostim za ta čas, se bo tudi zadnji mesec letošnje meteorološke jeseni uvrstil med najtoplejše v zgodovini meritev. V preteklih dneh se je živo srebro marsikje po nižinah komaj prvič v letošnji jeseni spustilo malo pod ničlo, kar se je zgodilo več kot mesec dni kasneje kot običajno.
Občutno nižje temperature smo v tem delu leta beležili pred 34 leti, ko so v Celju 24. novembra izmerili kar –19, na Blagušu v Slovenskih goricah pa se je dan prej ohladilo celo do –21,5 stopinje Celzija. Zelo zimske razmere smo v zadnjem tednu novembra imeli tudi leta 1999 in 2010. Takrat je tudi nekatere nižine prekrivala polmetrska snežna odeja.
Kakšna zima je pred nami?
Na celotni vremenski vzorec bo to zimo močno vplivala La Ninja. Gre za oceanski in atmosferski pojav, ki ekvatorialnemu Pacifiku prinaša nižje temperature morja, kar ima neposreden vpliv na vremenske vzorce ob Tihem oceanu, posredno pa to vpliva na vreme po vsem svetu. Letošnja zima bo že tretja zaporedna, ki bo pod vplivom La Ninje, zato bi lahko vreme v prihodnjih treh mesecih do neke mere spominjalo na pretekle zime.
Kot kaže, se bomo v letošnji zimi na južni strani Alp pogosto nahajali na meji med toplejšo in hladnejšo zračno maso, kar bi lahko pomenilo, da nam bo zima prinesla več padavin kot običajno. Za višje lege to pomeni, da bo zima bolj radodarna s snegom. Če bo meja med hladnim in toplim zrakom potekala nekoliko južneje od naših krajev, bo lahko obilneje zasnežilo tudi nižine, v nasprotnem primeru pa bo po dolinah večinoma deževalo.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.