Javni zavodi: Stroška testiranj ne moremo kriti sami, nihče nas ne upošteva

Kot je znano, od 23. avgusta hitri testi na novi koronavirus ne bodo več brezplačni. Kot v gospodarskem sektorju se tudi v javnih ustanovah v zvezi s tem pojavljajo številna vprašanja, zlasti kdo bo nosil strošek testiranja za zaposlene, ki niso niti cepljeni niti prebolevniki. "Odprtih vprašanj je mnogo," pravi Romana Epih, predsednica Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije.

Kot pravi, še vedno ne vedo, kdo bo nosil stroške testiranja, "zaposleni zagotovo ne". Kot dodaja, pa bo, če bo strošek padel na zavod, pomembno še vprašanje, ali bo testiranje potekalo dvakrat ali trikrat tedensko. "Ob dvakratnem testiranju bomo v prekršku za nekaj ur," izpostavlja Epihova. Po njenih besedah bo višina stroška odvisna od cene testerjev in dogovora z izvajalcem testiranja.

Janja Bogataj iz Skupnosti vrtcev Slovenije razmišlja podobno in je kritična do pristojnih, saj "še nimamo nobene informacije, kako naj bi se izvajalo testiranje, kdo bo plačnik, kje bodo mesta za testiranje in kdo bo preverjal pogoj PCT. Skratka, tik pred začetkom izvajanja ukrepov smo vrtci brez nujno potrebnih informacij." Poudarja, da vrtci v finančnem planu niso predvideli tega stroška, zagotovo pa ta strošek ne sme iti na račun dviga cen oskrbnin, saj bi na ta način bremenili starše. Bogatajeva je tudi ravnateljica Vrtca Škofja Loka: "Po moji hitri oceni bi se strošek v našem vrtcu na mesečni ravni gibal med 8000 in 9000 evri, kar pomeni, da si kot delodajalec tega plačila ne moremo privoščiti."

Bogatajeva ocenjuje, da je trenutna precepljenost zaposlenih v vrtcih okoli 40-odstotna: "Približno taka, kot je slovensko povprečje." Obe sogovornici sta kritični do pristojnih: "Vrtci smo bili do zdaj popolnoma spregledani – tako v zadnji uredbi o presejalnem programu kot tudi v pripravi na novo šolsko leto. Res je, da smo danes dobili povabilo za sestanek z ministrico v sredo, vendar dvomimo, da nas bodo kakor koli upoštevali," pravi Epihova. Bogatajeva dodaja: "Že dolgo je jasno, da se z vrtci ne ukvarja nihče, občutek imamo, da smo naključni del vzgojno-izobraževalnega sistema. Včeraj je na MIZŠ potekal sestanek s predstavniki šol, vrtcev pa niso povabili, čeprav bomo mi prvi, ki bomo morali v ponedeljek, 23. 8., zagotavljati upoštevanje pogoja PCT. Vrtci smo odprti vse leto, s svojo dejavnostjo močno podpiramo ostale panoge v državi, vendar smo po krivici velikokrat spregledani."

Bodo strošek testiranj v domovih za ostarele nosili stanovalci in njihovi svojci?

S podobnimi težavami se soočajo tudi v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. "Ker uredba določno ne opredeljuje zaposlenih v socialnovarstvenih zavodih, za katere bi se sredstva za izvajanje presejalnega programa zagotavljala v proračunu, smo za pojasnilo zaprosili ministrstvo za zdravje, vendar odgovora do tega trenutka nismo prejeli. Naše stališče je, da mora stroške hitrega testiranja nujno kriti proračun, še posebej, če so testiranja obvezna, ne pa da se z njimi dodatno obremenjujejo domovi, kajti posledično se to prevali na oskrbnine, ki pa jih plačujejo stanovalci in njihovi svojci. To za nas ni sprejemljivo," pravi sekretar skupnosti Denis Sahernik.

Izračuna, kako bi se to poznalo na ceni oskrbnine, še nimajo. "Upamo, da s to ne bo zgodilo in da bodo zaposleni v socialnovarstvenih zavodih dodani med izjeme uredbe," izpostavlja sogovornik.

Povsem ažurnih podatkov o precepljenosti v domovih za starejše nima, saj je za izvedbo cepljenja pristojen NIJZ. "Po podatkih iz ankete, ki smo jo izvedli sredi junija, se je v povprečju cepila malo več kot polovica zaposlenih. Stopnja zaščite pa je v resnici višja, saj je okužbo s koronavirusom prebolelo več kot 40 odstotkov delavcev v domovih za starejše in posebnih zavodih za odrasle," poudarja. Del zaposlenih je tako še vedno znotraj devetmesečnega obdobja, ko so zaščiteni in lahko cepljenje še odložijo. Prav tako so od izvedbe ankete nekateri domovi že organizirali ponovna skupinska cepljenja ali pa jih načrtujejo, je navedel Sahernik.

Po njegovih besedah se v skupnosti zavedajo, da se s problemom nezadostne precepljenosti ne soočamo samo v Sloveniji, pač pa tudi drugje po svetu. "Bojimo pa se, da obstoječi ukrepi v zvezi s testiranjem pri zaposlenih v socialnovarstvenih zavodih ne bodo dobro sprejeti, kar lahko povzroči večji odliv kadra v druge panoge in posledično še zaostri kadrovsko krizo v domovih," poudarja sogovornik.

Ob tem se v skupnosti sprašujejo, ali je država res že izkoristila vse možnosti, da bi zaposlene na drugačne načine spodbudila k cepljenju. "Če recimo pogledamo raziskave, ki so se ukvarjale s problemom, kako povečati delež zdravstvenih delavcev, ki se cepijo s cepivom proti gripi, se omenjajo zelo različna orodja, vključno s finančnimi spodbudami in drugimi bonusi za cepljene. Po tem še nismo posegli, pa bi bilo najbrž smiselno," pravi Sahernik.

V skupnosti vladi prav tako predlagajo, da sistematično pristopi k reševanju problema prezračevanja v socialnovarstvenih zavodih, "kajti do tega trenutka so bili izvajalci prepuščeni sami sebi, tako pri dogovarjanju s ponudniki prezračevalnih rešitev kot pri financiranju tovrstnih vlaganj". Sami so se tudi dogovarjali o rešitvah za dezinfekcijo zraka in površin. "Želeli bi si, da bi država temu področju dala večji poudarek in vsem socialnovarstvenim zavodom v javni mreži, torej tako javnim kot zasebnim izvajalcem, zagotovila dodatne finančne vire. Menimo, da bi se denar za te rešitve, ki so se izkazale kot najboljša obramba pred širjenjem virusa v zaprtih prostorih, moral najti v državnem proračunu," še zaključi predstavnik Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.