V zadevi Marina pregledovali podatke iz zaseženih elektronskih naprav

Tožilka Maja Veber Šajn je predstavljala gradivo, pridobljeno iz zaseženih telefonov in računalnikov obtožencev ter iz nadzornih kamer. Dokazati poskuša, da so Dejan Šurbek, Jože Kojc, Vesna Ternovec in Sergej Racman izkoriščali prostitutke, ki so v lokalu čakale na goste.

Nekaj elektronskih sporočil se je nanašalo na možnost registracije prostitutk kot samostojnih podjetnic. Šurbek, ki je na obravnavi sodeloval preko videokonference, je vztrajal pri trditvi, da so bile ženske v lokalu le gostje. Po besedah tožilke je čudno, da gostinski lokal gostjam ureja pravni status. Šurbek je odvrnil, da nikomur niso urejali statusa, ampak so jim le posredovali informacije. Med temi je bilo mnenje Obrtne zbornice Slovenije glede registracije prostitucije kot dejavnosti. Po njegovem mnenju je to še en znak, da so se ženske za to odločale prostovoljno.

Tožilka je prebrala tudi sporočilo Šurbka Vesni Trnovec, naj ne zapisuje več sporočil gostij o tem, kdaj bodo odsotne, ker bi iz tega lahko kdo sklepal, da so v lokalu zaposlene. Na namig tožilstva, da je šlo za poskus prikrivanja dejanskega stanja, je Šurbek odvrnil, da njegovo sporočilo dokazuje prav to, da niso bile zaposlene. Prav tako je dejal, da zapisovanje ur prihodov in odhodov gostij ne pomeni nadzora nad njimi. Navedbo, da naj bi dekleta najmanj enkrat zaklenili v lokal, da bi lahko preverili prisotnost, je obramba ostro zavrnila.

Obdolženci so pojasnjevali, da so na Ajševici najprej nameravali urediti igralnico, medtem ko so lokal, podoben Marini, želeli odpreti v Avstriji. Šele po nekem televizijskem posnetku naj bi ugotovili, da bi bil takšen poslovni model zakonit tudi v Sloveniji. Zagovorniki obtoženih so poudarjali, da so pred odprtjem lokala pridobili več pravnih mnenj. Tudi zatem naj bi ravnali v skladu s temi mnenji, tako da jim naklepa ni mogoče očitati, je dejala Martina Žaucer Hrovatin, zagovornica Sergeja Racmana.

Tožilka je začela brati tudi uradne zaznamke policistov o posnetkih nadzornih kamer lokala. Na njih naj bi bilo videti, kako so moški najprej plačali vstopnino, medtem ko so ženske šle mimo recepcije v svoje garderobe, se nato pomanjkljivo oblečene vrnile na recepcijo in plačale 70 ali 85 evrov. To naj bi bila tudi cena, za katero so ponujale spolni odnos. Videti naj bi bilo tudi, da je bila ženska garderoba brez vsakršnih pregrad. To naj bi po mnenju tožilke omogočalo neprestan nadzor nad domnevnimi oškodovankami.

Dostop do posnetkov je imel Šurbek. Ta je pojasnjeval, da so kamere postavili za preprečevanje tatvin. Poudaril je, da so bile vse kamere vpisane v načrt varovanja in da je bilo tudi na vhodu v lokal ustrezno opozorilo.

Obramba je zatem zahtevala, da prekinejo branje policijskih zaznamkov in pripravijo predvajanje posnetkov. To bo najbrž trajalo dolgo. Sodnica Tatjana Cvetičanin je povedala, da je glede tega policija odklonila tehnično pomoč.

Poslušali so tudi nekaj pogovorov, v katerih so receptorke razlagale, da je klub namenjen samskim in ne parom. Tožilka je utemeljevala trditve, da so prostitucijo organizirali lastniki lokala in se z njo okoriščali. Predstavniki obrambe so menili, da posnetki ne dokazujejo ničesar, ampak le potrjujejo, da so poslovali tako, kot ves čas trdijo, torej da le omogočajo intimno druženje moškim in ženskam.

Naslednji narok bo razpisan jeseni.