V zadnjem mesecu padla manj kot petina običajnih padavin

Od 17. marca je na meteoroloških postajah Bovške, Gorenjske ter na posameznih postajah Ljubljane z okolico in Pomurja padlo do največ 17 odstotkov običajnih padavin, ugotavlja Agencija RS za okolje (Arso). "Sotinski breg v Pomurju in letališče J. P. Ljubljana sta od takrat zabeležila le sedem milimetrov padavin, Lesce na Gorenjskem pa zgolj štiri milimetre," so ugotovitve podkrepili z zgovorno statistiko.

Ob za ta čas nadpovprečnem izhlapevanju so na severozahodu države ter v Ljubljani z okolico prisotni za to obdobje eni najvišjih, ponekod celo najvišji primanjkljaji površinske vodne bilance, če upoštevamo povprečje za obdobje od leta 1991 do 2020. "Do običajnih razmer jim primanjkuje 80-110 milimetrov dežja," opozarjajo.

Tako ni čudno, da so meritve Arsa v zadnjem tednu zabeležile kar tri merilna mesta z izredno nizkimi gladinami podzemne vode za ta letni čas, eno v Savinjski kotlini, eno na Apaškem polju ter eno v dolini Kamniške Bistrice.

"Toplo vreme spodbuja rast rastlin, ki za svoj razvoj potrebno zalogo vode črpajo iz talnih rezerv, teh pa skromne padavine niso nadomeščale, veter in sončno vreme pa sta jih dodatno izsuševala. Na suhi površini tal je med drugim otežena tudi spomladanska setev ter razraščanje mladega koreninskega sistema," so še spomnili pri Arsu.

Ob tem dodajajo, da bo že začetek prihodnjega tedna prinesel nekaj dobrodošlih padavin, ki pa bodo skromnejše na Obali, Koroškem ter na severovzhodu Slovenije.

Znaki suše se letos že kažejo v več delih Slovenije, od Koroške, Savinjske in Gorenjske do Dolenjske in Štajerske, opažajo tudi na Kmetijsko gospodarski zbornici Slovenije (KGZS).  Ponekod so tla že močno izsušena. 

"Zaradi izsušenega zgornjega sloja tal so posevki poljščin, zelenjadnice in tudi travinje ponekod že prizadeti. Spomladanske setve (npr. koruza) bodo odvisne od prihodnjih padavin," opozarjajo. 

"V sadjarstvu je pomanjkanje vode v tem obdobju, ko je večina sadnih vrst v fazi cvetenja ali tik pred njim, posebej kritično. Največje potrebe po vodi imajo trajni nasadi pred cvetenjem in še štiri tedne po njem, zato bo ob nadaljevanju suše nujno strokovno prilagojeno namakanje glede na tip tal, temperaturo in sadno vrsto," so še dodali. 

KGZS kmetom svetuje, da v sušnih razmerah prilagodijo delo na kmetijah: prepovedano je kurjenje organskih ostankov, neustrezno je globoko oranje ter uporaba granuliranih, živinskih in apnenih gnojil, saj ta v suši ne delujejo ali lahko še poslabšajo stanje travne ruše. Prav tako ni smiselna uporaba talnih herbicidov, zato se priporoča mehansko zatiranje plevelov, zapiranje zimske brazde, plitva obdelava tal ter čimprejšnje mulčenje prezimnih posevkov. Gnojenje, apnenje in dosejevanje naj se izvede šele ob večjih padavinah.