
Na inšpektoratu, sicer pristojnemu za nadzor nad zaklonišči, so zaradi varnostnih razmer, povečanega zanimanja javnosti za zaklanjanja in ugotovitev z nacionalne vaje Odpornost 24 analizirali stanje na področju zaklonišč.
Med januarjem in aprilom so obiskali 2535 zaklonišč po Sloveniji ter ugotovili, da ima ustrezno potrdilo o primernosti 245 zaklonišč (9,7 odstotka), v katerih je prostora za približno 40.000 ljudi.
Ustreznost potrdila pomeni, da so zaklonišča povsem primerna za uporabo skladno z zdajšnjimi kriteriji pravilnika o tehničnih normativih za zaklonišča in zaklonilnike, je pojasnil v. d. glavnega inšpektorja Miloš Bizjak. Pravilnik določa celo vrsto normativov, med drugim zahteva, da ima zaklonišče vrata, ki so odporna pred neposrednim mehanskim, toplotnim in radiacijskim učinkom in ima primerne prezračevalne naprave.
Večina zaklonišč delno primernih
Za uporabo je delno primernih 1346 pregledanih zaklonišč oziroma 53,1 odstotka. To so zaklonišča brez potrdila o ustreznosti, saj niso skladna s čisto vsemi kriteriji v pravilniku, denimo ne tesnijo dovolj ali so brez s pravilnikom zahtevanih filtrov.
Kot je pri tem poudaril Bizjak, bi lahko ta zaklonišča kljub temu zagotavljala delno zaščito prebivalcem. Inšpektorat je lastnikom teh zaklonišč izdal ukrep, naj pripravijo načrt za odpravo pomanjkljivosti.
Zagotovo pa po besedah Bizjaka ne gre več računati na 944 zaklonišč oziroma 37,2 odstotka zaklonišč, zato jim ukrepa niso niti izdali. Med temi četrtine (236) sploh niso našli, nekoliko manj, to je 115 zaklonišč, se uporablja kot kleti, 126 stavb pa so prodali. V ostalih primerih so bili podvojeni vpisi, nekaj je bilo zasebnih hiš, nekatere stavbe so porušili, nekaj je bilo zaklonilnikov, v nekaterih primerih pa ni bilo mogoče ugotoviti lastništva.
Prezelj: V zaklonišča je treba začeti vlagati
Profesorja s katedre za obramboslovje na fakulteti za družbene vede Iztoka Prezlja rezultati analize ne presenečajo. Slovenija je namreč po koncu hladne vojne zanemarila vlaganje v vojsko, pa tudi zaklonišča.
Toda varnostne razmere so se spremenile."Vojaška grožnja Evropi ni več povsem neverjetna," je dejal Prezelj. "Vsaka racionalna in odgovorna vlada je dolžna načrtovati za grožnje pred vrati," je opozoril.
Med možnimi grožnjami, pred katerimi se ljudje lahko zatečejo v zaklonišča, če bi bilo to potrebno, je glede na trende v aktualnih vojaških spopadih med drugim naštel napade brezpilotnih letal, ki v Ukrajini povzročijo največ smrtnih žrtev, pa tudi raketnih napadov z razdalje.
Glavni ukrep za vojaške grožnje pa je vzpostavitev dobre protizračne obrambe. "Vložiti moramo v protizračno obrambo, torej v sredstva prestrezanja dronov, raket in letal, ki bi lahko ogrožala našo državo," je dejal Prezelj.
Za to si ministrstvo za obrambo sicer prizadeva. Pred časom je sklenilo dogovor za nakup treh baterij protizračnega raketnega sistema Iris-T.

Skrb za javna zaklonišča predvsem v pristojnosti občin
Na inšpektoratu si želijo povsem uničena zaklonišča odpisati, za kar bo treba posodobiti uredbo o gradnji in vzdrževanju zaklonišč. Ostala zaklonišča pa si želi obnoviti.
Vendar zataknilo bi se lahko pri denarju. Za javna zaklonišča namreč skladno z zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami skrbi lokalna skupnost. Zakon predvideva, da lahko država zaklonišča sofinancira, vendar le novogradnje.
Ministrstvu za obrambo se že letos resda obeta več denarja iz proračuna. Vendar financiranje zaklonišč, ki spadajo pod civilno zaščito, ne sodi med obrambne izdatke po klasifikaciji zveze Nato, je opozoril Prezelj. Lahko pa bi jih uvrstili med naložbe, povezane z obrambo.
Na inšpektoratu še menijo, da bi morali spremeniti tehnične normative za zaklonišča. Način vojskovanja se je namreč bistveno spremenil.
Vprašljiva je tudi enakopravna dostopnost do možnosti zaklanjanja. Skladno z zakonom so zaklonišča v naseljih z vsaj 10.000 prebivalci. Prav tako želijo "razrahljati" kriterije za zaklonišča, ki so primerna za bivanje 24 ur.
Med pregledanimi zaklonišči pa so tudi zasebna zaklonišča. Ob tem Bizjak opozarja, da država nima "inštrumenta, s katerim bi lahko lastniku rekli, koga naj spusti v zaklonišče".
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.