Ministrstvo za pravosodje je predstavilo osnutek novega kazenskega zakonika, ki ga z današnjim dnem daje v javno razpravo. Osnutek med drugim predvideva uvedbo dosmrtne kazni za kaznivo dejanje genocida, hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva. Na dosmrten zapor bi lahko bili obsojeni tudi tisti, ki bi zagrešili dve ali več kaznivih dejanj naklepnega odvzema življenja, za katere je zagrožena najvišja kazen 30 let zapora.
Vse poslanske skupine si osnutka novega zakonika še niso uspele pogledati, tiste, ki pa so ga, pa so večinoma proti. Tako so v SD in SLS prepričani, da je tovrstna kaznovalna politika pretirana, v SNS jo v določeni meri podpira, v Zares pa menijo, da bo o tem svoje morala povedati še stroka.
Poslanka SD Darja Lavtižar Bebler je povedala, da v njihovi poslanski skupini ne bodo podprli omenjenega predloga, saj menijo, da dosmrtna zaporna kazen ni bistveno bolj humana od smrtne. Po mnenju poslanke takšna kaznovalna politika ne prispeva k preventivnim učinkom na področju storitev kaznivih dejanj.
Kot je dejal Jakob Presečnik iz SLS, njihova poslanska skupina o osnutku še ni razpravljala, njegovo osebno mnenje pa je, da je odločitev ministrstva o dosmrtni kazni nepotrebna in pretirana. Vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič pa je naklonjen uvedbi dosmrtne zaporne kazni za morilce, ki svoja kazniva dejanja večkrat ponovijo
Usklajevanje zakonodaje
Če Slovenija tega ne bo naredila, to pomeni, da država ne bi mogla izpeljati sojenja za že prej omenjena kazniva dejanja oz. ne bi mogla izvršiti kazni dosmrtnega zapora, ki bi jo izreklo mednarodno sodišče.
Pedofilom največ 15 let
V poglavju kazniva dejanja zoper življenje in telo sta zapisani dve obliki kaznivega dejanja odvzema življenja, in sicer umor in uboj, kar je prav tako novost. Uboj predstavlja odvzem življenja drugi osebi brez oteževalnih okoliščin, pri umoru pa gre za hujšo obliko odvzema življenja. Z novim kazenskim zakonikom pa je predvidena tudi prepoved kloniranja živih bitij, je poudaril minister Šturm.
Pravice delavcev
V zakoniku je po Šturmovih besedah posebno poudarjeno varstvo pravic delavcev. Nova oblika kaznivega dejanja s področja kršitev pravic delavk je preprečevanje delodajalcev, da bi v času zaposlitve zanosile. Tovrstno kaznivo dejanje bo kaznovao z do tremi leti zapora. Kot posebno kaznivo dejanje bo opredeljeno tudi šikaniranje na delovnem mestu, to je t.i. mobing. Zagrožena kazen bo prav tako do treh let zapora.
Novost o zastaranju
Predlog kazenskega zakonika predvideva tudi novost v povezavi z zastaranjem, je povedal Šturm. Predlog opušča razlikovanje med relativnim in absolutnim zastaranjem, je pojasnil minister.
KOMENTARJI (75)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.