Zavetišče Horjul opozarja, da kljub večletnim grožnjam ostajajo brez zaščite

Zaposlenemu v Zavetišču Horjul je danes z avtomobilom sledil človek, ki zavetišču že več let grozi, so v zavetišču sporočili na družbenem omrežju Facebook. Moški je med vožnjo iz svojega avtomobila kričal, naj ga zaposleni počaka. Temu se je uspelo z avtomobilom umakniti in izogniti neposrednemu srečanju, o grožnjah pa je obvestil policiste, ki so storilca oglobili.

V Zavetišču Horjul so pojasnili, da so grožnje začeli prejemati pred leti, ko je veterinarska inšpekcija moškemu odvzela psa in odredila njegovo namestitev v njihovem zavetišču. "O odvzemu nismo odločali mi. Nismo bili tisti, ki so uvedli postopek ali sprejeli odločitev. Kot zavetišče smo zgolj opravljali naloge, ki nam jih nalaga zakonodaja," so zapisali. Zaradi groženj z orožjem in smrtjo so morali najeti zasebno varnostno službo in zanjo plačevati sami, čeprav so se v tem položaju znašli zaradi opravljanja nalog, ki jim jih je naložila država, so navedli.

Pojasnili so, da je sodišče moškemu zaradi groženj izreklo pogojno obsodbo z določeno kaznijo desetih mesecev zapora in preizkusno dobo treh let. Dogodki so se sicer nadaljevali tudi po obsodbi, prijavljali so jih policiji. Od pristojnih institucij v zavetišču zato zahtevajo več odgovorov, med drugim, kako je mogoče, da se takšno dogajanje nadaljuje tudi po obsodbi in kako obravnavajo prijave novih dogodkov, ki sledijo izreku pogojne obsodbe.

Od države so zahtevali zaščito, ne zgolj evidentiranja novih dogodkov. Od policije, državnega tožilstva, sodišč in drugih pristojnih institucij so medtem zahtevali, da celotno dogajanje obravnavajo povezano, z vso njegovo zgodovino in resnostjo. "Zahtevamo takojšnjo oceno naše ogroženosti, konkretne zaščitne ukrepe ter preveritev, kakšen pomen imajo nadaljnji prijavljeni dogodki glede na že izrečeno pogojno obsodbo. Zahtevamo odgovore, zakaj dosedanji ukrepi niso zagotovili, da bi lahko varno živeli in opravljali svoje delo," so zapisali.

Na Policijski upravi Ljubljana so za STA pojasnili, da so bili v sredo obveščeni o kršitvi javnega reda in miru na območju Horjula. Po do sedaj zbranih obvestilih naj bi se kršitelj do oškodovanca vedel na nedostojen oziroma drzen način. Policisti o vseh okoliščinah dogodka še zbirajo obvestila in bodo glede na ugotovljena dejstva izvedli ustrezne ukrepe.

Pojasnili so še, da statističnih podatkov ne vodijo na način, ki bi omogočal posredovanje podatkov o številu policijskih intervencij na posamezni lokaciji oziroma v povezavi s konkretno osebo. Ob tem so poudarili, da se policisti odzovejo na vsako prejeto prijavo, preverijo okoliščine posameznega dogodka in glede na ugotovljeno dejansko stanje ter izpolnjene zakonske pogoje ustrezno ukrepajo. Vsak dogodek obravnavajo individualno, pri čemer policisti pri ugotavljanju okoliščin upoštevajo tudi morebitne predhodne dogodke in druge informacije, ki bi lahko bile pomembne za celovito obravnavo zadeve.

Policija ima za zagotavljanje varnosti ljudi na voljo različne zakonsko določene ukrepe, njihova uporaba pa je odvisna od konkretnih okoliščin posameznega primera in izpolnjevanja zakonskih pogojev. Kadar so podani razlogi za sum storitve kaznivega dejanja, policisti izvedejo potrebne aktivnosti v okviru predkazenskega postopka in o ugotovitvah obvestijo pristojno državno tožilstvo, so pojasnili.

Policisti v okviru rednega dela in glede na varnostne razmere na posameznem območju izvajajo tudi preventivne aktivnosti in po potrebi prilagajajo svojo prisotnost. "Osebam, ki se počutijo ogrožene, svetujemo, da vsak takšen dogodek prijavijo policiji, saj lahko le na podlagi pravočasno prejetih informacij preverimo okoliščine in izvedemo ustrezne ukrepe," so še zapisali v odgovorih za STA.

Na grožnje Zavetišču Horjul so opozorili tudi v Društvu za zaščito živali Ljubljana. Navedli so, da z veliko zaskrbljenostjo spremljajo vse slabše razmere na področju delovanja zavetišč za živali, ogroženo varnost njihovih zaposlenih ter predvsem usodo zapuščenih živali, ki zaradi nedelujočega sistema vse pogosteje ostajajo brez pomoči, oskrbe in varnega zavetja.

V društvu so zatrdili, da za nastalo stanje niso kriva zavetišča. "Kriva je država, ki ne zagotovi ustreznih sistemskih rešitev, in občine, ki ne prevzemajo odgovornosti ter ne zagotovijo potrebnih sredstev za oskrbo zapuščenih živali," so zapisali.

Po mnenju društva je posebej zaskrbljujoče, da vlada kljub "že tako alarmantnemu stanju na področju oskrbe zapuščenih živali" razmišlja še o ukinitvi obveznega označevanja mačk z mikročipi. Prepričani so, da gre namreč za enega ključnih dolgoročnih ukrepov za preprečevanje zapuščanja mačk, ugotavljanje njihovega lastništva in zmanjševanje števila brezdomnih živali. Menijo, da bi država z ukinitvijo obveznega čipiranja naredila korak nazaj in še dodatno poslabšala že tako nevzdržno stanje.