To je po današnjem zasedanju Severnoatlantskega sveta (NAC) v Bruslju potrdil slovenski veleposlanik pri Nato Matjaž Šinkovec. "Letala zaveznic, ki bodo varovala slovenski zračni prostor, bodo vzletala z letališč v Italiji oziroma na Madžarskem, pristojnosti za konkretno operativno izvajanje pa bodo v rokah vrhovnega poveljnika zavezniških sil za Evropo, ki ima sedež v Monsu," je pojasnil Šinkovec.
Dogovor o varovanju zračnega prostora tistih novih članic, ki teh zmogljivosti same nimajo so sprejeli veleposlaniki zveze Nato. Dogovor - sprejel ga je Severnoatlantski svet (NAC) na veleposlaniški ravni - je v prvi vrsti političen, o njegovi praktični izvedbi pa bodo pogovori tekli še v prihodnjih tednih.
Kot je pojasnil, so zaveznice soglasje o varovanju zračnega prostora Slovenije in še treh novink, baltskih držav, ki prav tako nimajo ustreznih zmogljivosti, dosegle že v torek, danes pa jih je na zasedanju NAC generalni sekretar Jaap de Hoop Scheffer povabil, da za izvedbo tega varovanja prispevajo svoje zmogljivosti.
"Ko bo končan proces operativnega načrtovanja, bodo vojaške oblasti Nato obvestile NAC, ki bo nato avtoriziral izvedbo te skupne rešitve za varovanje zračnega prostora štirih držav v miru," je še povedal Šinkovec.
Potrebna vsaj štiri letala
Koliko letal bo potrebnih za varovanje slovenskega letalskega prostora, danes ni bilo moč izvedeti, po nekaterih podatkih pa naj bi bila potrebna vsaj štiri (par lovskih letal in rezervni par). Slovenija bo sicer v varovanje svojega zračnega prostora aktivno vključena, kajti s svojim radarskim sistemom za nadzor bo del integriranega sistema Nato za zračno obrambo, tako da bo posnetke svojega ozemlja v skupno zavezniško sliko prispevala sama, videla pa bo seveda sliko celotnega prostora zavezništva
Postopek za varovanje slovenskega zračnega prostora bo načeloma zelo preprost. Če bodo radarji zaznali neidentificirano letalo, bodo v določenem času zavezniška letala - lovci prestrezniki - poletela nad ozemlje države in letalo prestregla ter ga identificirala, nato pa se odločila, kako ukrepati. Nadzor nad operacijo bo imelo regionalno poveljstvo za zračno obrambo, uradno pa bo poveljstvo v rokah vrhovnega poveljnika zavezniških sil za Evropo, generala Jamesa Jonesa.
Izvedba varovanja zračnega prostora za baltske države se bo razlikovala od tiste za Slovenijo, kajti zavezniška letala bodo v baltskih državah tudi nameščena. Po istih virih bo nabor zmogljivosti (vsaj) za baltske države v prvi fazi trimesečni, potem pa naj bi bila dogovorjena trajnejša rešitev. Generalni sekretar zavezništva Jaap de Hoop Scheffer bo sicer še danes o takšni zavezniški rešitvi obvestil tudi Rusijo in ji zagotovil, da gre za izključno obrambne namene in ne za grožnjo Rusiji.
Omeniti velja še, da bo zveza Nato tokrat prvič prevzela varovanje zračnega prostora svojih članic. V trenutni devetnajsterici sicer ustreznih zmogljivosti nimata dve članici, Islandija in Luksemburg, vendar njun zračni prostor na podlagi dvostranskih dogovorov varujejo v primeru prve ZDA, v primeru druge pa Belgija.
Slovenija na sedežu zavezništva dobila nov dom
Generalni sekretar zveze Nato Jaap de Hoop Scheffer je danes na sedežu zavezništva v Bruslju tudi odprl novo krilo glavne zgradbe, kjer bodo odslej stanovala stalna predstavništva sedmih novih članic, med njimi Slovenije. "Novinkam želim uspeha v novih prostorih, izrekam pa jim tudi priznanje za vse napore v pripravah na članstvo. Z novimi prostori bodo tako še bolj prisotne, kadrovsko okrepljene in bolje opremljene za spopad z obveznostmi, ki jih čakajo v Nato," je ob tej priložnosti dejal de Hoop Scheffer.
Slovenska ekipa pod vodstvom dolgoletnega veleposlanika pri zvezi Nato Matjaža Šinkovca se je iz zgradbe, kjer domujejo partnerice zavezništva, v nove prostore že preselila. Kot je bilo moč izvedeni, se ti raztezajo na približno tisoč kvadratnih metrih, s čimer imajo za delo dovolj prostora vsi diplomati. Slovensko predstavništvo sicer trenutno šteje 32 diplomatov in administrativnega osebja, v civilnem in vojaškem delu, vključno s tistimi, ki delajo na vojaškem poveljstvu za Evropo v Monsu.
Novo krilo glavne zgradbe za novinke je bilo postavljeno v devetih mesecih, v njem pa je skupaj 400 pisarn. Novo krilo je po arhitekturni zasnovi podobno drugim, je montažno in ima štiri nadstropja, pri čemer ena stran gleda na parkirišče, druga pa na podobno krilo, kjer domujejo tri države, ki so v Nato vstopile pred petimi leti, to so Češka, Madžarska in Poljska. Slovenski prostori so v zadnjem, četrtem nadstropju.
