V ZD Ljubljana v procesu zaposlovanja 14 tujih zdravnikov

V Zdravstvenem domu (ZD) Ljubljana je trenutno zaposlenih 90 družinskih zdravnikov. Ker pa nekateri izmed njih delajo tudi na drugih deloviščih, denimo v metadonskih ambulantah, diabetičnih ambulantah, pa tudi v zaporih, nekateri izmed njih pa so zaposleni za krajši delovni čas, od 100 programov družinske medicine izvajajo 73 programov, je v izjavi za medije pojasnila direktorica Antonija Poplas Susič.

Kot je še povedala, so letos skupaj zaposlili 51 zdravnikov, med njimi šest družinskih zdravnikov, pa tudi več sobnih zdravnikov in specializantov, s katerimi pokrivajo neoddane programe družinske medicine.

Manko družinskih zdravnikov rešujejo tudi z ambulantami za paciente brez izbranega osebnega zdravnika – trenutno v vseh enotah ZD Ljubljana skupaj deluje 6,2 polne ambulante za neopredeljene. Ker si tako pacienti kot zdravniki želijo kontinuitete, torej vsakokratno obravnavo istega zdravnika oziroma bolnika, česar tovrstne ambulante ne nudijo, si Poplas Susičeva na tem področju želi sprememb.

Na področju pediatrije in ginekologije težav trenutno nimajo, se pa to utegne spremeniti. Skoraj polovica pediatrov je namreč starejših od 50 let.

Da bi pritegnili bodoče zdravnike, so skupaj z Mestno občino Ljubljana razpisali štipendije, a za področje družinske medicine ni bilo interesa, za področje pediatrije pa je interesa veliko. Ob tem pa opažajo trend, da se številni specializanti po opravljeni specializaciji pediatrije raje zaposlijo na pediatrični kliniki kot pa v primarnem zdravstvu.

Potrebovali bi tudi od 10 do 15 medicinskih sester. Pridobivanje medicinskih sester sicer po besedah Poplas Susičeve ni problematično, vendar nekatere odidejo še pred iztekom poskusnega dela, pri tem pa navajajo preveliko število telefonskih klicev in težavno komunikacija s pacienti. "Niso si predstavljale, da je delo v ambulanti družinskega zdravnika tako zelo administrativno," je dejala.

Na vprašanje, kaj pričakuje od novega ministra oziroma ministrice za zdravje, pa je Poplas Susičeva odgovorila, da krepitev primarnega zdravstva. "Kajti čakalne vrste se ne urejajo z administrativnimi ukrepi, ampak z ureditvijo dela ter z integriranim in celostnim pristopom do pacientov na primarni ravni," je še poudarila.

Vodenje Zdravstvenega doma Velenje prevzema Janez Kramar

Vodenje Zdravstvenega doma Velenje prevzema Janez Kramar, dosedanji vodja Reševalne postaje UKC Ljubljana. Sklep o soglasju h Kramarjevemu imenovanju za direktorja ZD Velenje je z večino glasov in brez razprave sprejel mestni svet Mestne občine Velenje. Od maja letos je ZD Velenje kot v. d. direktorice vodila Maja Škerjanec.

Kramar ima več kot 30 let delovnih izkušenj na področju zdravstva, od tega deset let izkušenj na področju vodenja. Delovne izkušnje pri vodenju si je pridobil kot vodja izmene in namestnik vodje na Reševalni postaji Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, od leta 2018 dalje pa kot vodja Reševalne postaje UKC Ljubljana, je razvidno iz obrazložitve sklepa, ki ga je danes sprejel velenjski mestni svet.

Na razpis za prosto delovno mesto direktorja ZD Velenje, ki je bil objavljen 6. septembra letos, je prispelo pet prijav, od katerih sta dva kandidata izpolnjevala vse razpisne pogoje. Svet zavoda je 27. septembra izvedel razgovore in glasovanje, na podlagi katerega je kot najustreznejšega kandidata za zasedbo delovnega mesta direktorja zavoda izglasoval Kramarja, je še razvidno iz obrazložitve.

Po odhodu Janka Šteharnika z mesta direktorja ZD Velenje je vodenje tega zavoda v začetku maja letos kot v. d. direktorice prevzela vodja tamkajšnjega laboratorija Maja Škerjanec.

ZD Velenje je spomladi letos med drugim pretresel tragični dogodek, ko je 29. marca zgodaj zjutraj na poti v ZD Velenje umrl 74-letni občan, ki se je zaradi hudih bolečin tja drugič v manj kot dveh urah odpeljal sam z avtomobilom. Temu so sledile številne kritike in vprašanja, zakaj niso ponj prišli reševalci.

Po dogodku je stekel notranji strokovni nadzor v ZD Velenje, ki je po navedbah ZD Velenje pokazal, da vzrok smrti bolnika in razlog iskanja zdravstvene pomoči nista bila povezana. Pokojni naj bi namreč umrl zaradi anevrizme, medtem ko naj bi usodnega dne pomoč iskal zaradi bolečin ob ledvičnih kamnih. Po navedbah notranjega nadzora ZD Velenje smrti v nobenem primeru ne bi mogli preprečiti.

Po dogodku je Šteharnik, na katerega so že pred tem nekaj časa letele kritike vodenja, podal predlog za sporazumno prekinitev delovnega razmerja na mestu direktorja, ob tem pa je pojasnil, da predlog ni posledica omenjenega tragičnega dogodka, ampak razhajanj med njim in velenjskim županom Petrom Dermolom o razvoju in prihodnosti zdravstva v Velenju.

Po odhodu z mesta direktorja je Šteharnik ostal v ZD Velenje kot svetovalec, s čimer se med drugim ni strinjala Ljudska iniciativa Velenje. Ta je tudi s podpisi občanov zahtevala odstop celotne uprave zdravstvenega doma in vseh njenih svetovalcev.