Z vajo X24 Europa želijo preveriti, kako lahko opozorila pristojnih služb, mediji in spletne objave očividcev vplivajo na posledice katastrofe in reševanje življenj. Tako bodo na primer minuto po potresu po Twitterju, Facebooku, spletni pošti in sporočilih SMS prihajale informacije o potresu in cunamijih v obalnih mestih. Preizkusili bodo komunikacijo, sodelovanje, logistiko za zagotavljanje ocen tveganja, pomoči prebivalcem glede zdravniške oskrbe in začasnih zatočišč, čiščenja ruševin, vzpostavljanja prometnih povezav in podobno.
Vaja bo temeljila na simulaciji, ki sta jo po uničujočih cunamijih v Indoneziji leta 2004 izdelala Vlado Malačič in Boris Petelin z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo. Izračunala sta, da bi potres s stopnjo 6,8 z žariščem 13 kilometrov pod morjem pred črnogorskim Barom lahko sprožil cunami. Takrat bi se na morski gladini oblikoval 25-centimetrski val, ki bi zadel ob črnogorsko obalo, v Tržaški zaliv bi po več kot šestih urah prišel močno oslabljen štirimilimetrski val. Petelin je glede vaje povedal, da sta s kolegom novembra lani samo dovolila uporabo simulacije, pri projektu ameriških znanstvenikov pa nista sodelovala.
Potresi so zagotovo ena najhujših naravnih katastrof, ki grozijo. Ne moremo jih napovedati, v zelo kratkem času so lahko uničena obsežna območja zemeljskega površja. Vse, kar smo zgradili, lahko v nekaj pičlih sekundah postane kup neprepoznavnih ruševin. Če živimo na potresnem območju, je zato treba zagotoviti potresno varno gradnjo.
KOMENTARJI (47)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.