"Ker ste že čez 40 in še niste imeli otrok, bi vas preventivno napotila v center za bolezni dojk na pregled," je nedavno Ljubljančanki brez znane patologije v družini predlagala ginekologinja na rednem letnem pregledu.
Takšna izkušnja je v Sloveniji sicer bolj izjema kot pravilo. A v ZDA so nedavno spremenili priporočila in vsem ženskam po novem svetujejo, naj začnejo hoditi na mamografijo vsako drugo leto že od svojega 40. leta in ne šele po 50. letu. Ta nova priporočila, ki so jih objavili v medicinski reviji JAMA, nadomeščajo priporočila ameriške delovne skupine za preventivne skupine (US Preventive Service Task Force) iz leta 2016.
"Za to novo posodobljeno priporočilo smo se odločili, ker najnovejša znanost jasno kaže, da lahko, če se mamografija začne pri 40. letu in nadaljuje vsako drugo leto do 74. leta, še dodatno zmanjšamo umrljivost zaradi raka na dojki," je po poročanju CNN pojasnila Wanda Nicholson, predsednica omenjene ameriške delovne skupine in profesorica na Milken Institute School of Public Health Univerze George Washington. Kot pravi, lahko s to novo strategijo rešijo do 20 odstotkov več življenj.
"Pri vse več ženskah pri 40 je diagnosticiran invazivni rak dojk," je poudarila Nicholsonova. Kot pravi, obstajajo jasni dokazi, ki kažejo, da se pojavnost invazivne oblike raka dojk pri ženskah, starih od 40 do 49 let, v ZDA vsako leto poveča za približno dva odstotka.
Bodo tudi pri nas znižali starostno mejo?
Po podatkih Onkološkega inštituta za obdobje 2016–2020 v Sloveniji za invazivnim rakom dojk vsako leto na novo zboli v povprečju 1481 žensk. "80 odstotkov zbolelih je starejših od 50 let. Pojavnost raka dojk skupno med ženskami povprečno letno narašča za 2,6 odstotka. Pojavnost raka dojk z leti počasi narašča tudi med ženskami v starostni skupini 40–49 let, vendar pa je ta porast manjši kot v starostni skupini nad 50 let," so pojasnili na inštitutu.
Poudarjajo, da slovenska presejalna politika glede raka dojk sledi evropskim priporočilom, ki določajo organizirano presejanje v starostni skupini 50 do 69 let na ravni cele države. V Državni presejalni program za raka dojk DORA so v Sloveniji vključene vse ženske med 50. in 69. letom starosti, ki nimajo težav oziroma znakov bolezni dojk. To je skupno okoli 240.000 žensk, ki jih na vsaki dve leti povabijo na presejalno mamografijo. Več kot 78 odstotkov povabljenih žensk se povabilu odzove, kar je ena najvišjih udeležb presejalnega programa tudi med zahodnimi evropskimi državam. "V vseh teh letih smo opravili že več kot 950.000 mamografij in pri okoli 5700 ženskah odkrili raka dojk. Pri večini žensk raka dojk odkrijemo na začetni stopnji, ko je zdravljenje praviloma manj obsežno in bistveno uspešnejše," so zapisali ob nedavni 16. obletnici programa Dora.
A tudi evropska priporočila so se leta 2022 posodobila in za mamografijo zdaj predlagajo znižanje spodnje starostne meje na 45 let in zvišanje zgornje starostne meje na 74 let. Na podlagi teh novih priporočil so v programu DORA pripravili analizo možnosti širitve starostne ciljne populacije z upoštevanjem vse potrebne infrastrukture (osebje, strojna in programska oprema, prostor). "V prihodnjem letu je na podlagi navedene analize predviden pričetek pilotne raziskave širitve starostne skupine presejanja za raka dojk," je poudarila vodja programa DORA Barbara Mihevc Ponikvar z Onkološkega inštituta.
Širitev programa od 45. do 74. leta zagovarjajo tudi v Združenju Europa Donna Slovenija, kjer poudarjajo, da je presejanje za raka dojk izjemno pomembno. "Glede ameriških in evropskih smernic je po mojem mnenju izjemno pomembno, da vemo, kakšna je pojavnost raka dojk na teh dveh celinah. Za Ameriko velja, da bo za rakom dojk zbolela ena od osmih žensk v svojem življenju, medtem ko je za Evropo ta številka ena od 12. Tudi po starostni pojavnosti se celini razlikujeta, zato ni tako preprosto prenesti priporočil iz ene populacije na drugo," je poudarila Tanja Španić, predsednica Europa Donna Slovenija.
"V kolikor se bo tudi pri nas pokazal porast pri mlajših ženskah (zaenkrat podatki tega ne nakazujejo tako močno), bo pa vsekakor treba razmisliti o dodatni širitvi," je dodala.
Kaj so najpogostejši nevarnostni dejavniki za raka dojk?
Kot rečeno, 40-letna ženska iz uvoda članka pred napotitvijo na mamografijo ni imela težav z dojkami, prav tako se v ožji družini rak dojke ne pojavlja. Ima pa težave s ščitnico in še nikoli ni rodila, kar so bili očitno glavni razlogi, da se je ginekologinja odločila za napotitev na mamografijo. K sreči pa ta ni pokazala nobenih sumljivih sprememb v tkivu.
Kot so poudarili na Onkološkem inštitutu, se med dokazane nevarnostne dejavnike za raka dojk poleg spola in starosti uvrščajo še reproduktivni, hormonski in genetski dejavniki ter dejavniki življenjskega sloga. "Večja ogroženost za raka dojk je pri ženskah, ki so dobile prvo menstruacijo pred 12. letom in prišle v menopavzo po 50. letu starosti, ter tudi pri tistih, ki niso rodile ali so prvič rodile po 30. letu. Z večjo ogroženostjo je povezano tudi dolgotrajno nadomestno hormonsko zdravljenje v menopavzi, prejšnji rak dojk, nekatere benigne bolezni dojk in družinska obremenitev," so našteli.
V Europa Donna Slovenija priporočajo ženskam, ki imajo raka dojk ali raka jajčnikov v družini, da se o podrobnejšem spremljanju pogovorijo s svojim izbranim zdravnikom ali ginekologom. Na splošno pa Španičeva svetuje: "Pomembno je, da ženske že v poznih najstniških letih naučimo oziroma dvignemo njihovo zavedanje o pomembnosti o skrbi za svoje zdravje in s tem tudi za dojke z rednim mesečnim samopregledovanjem. Če zaznajo spremembo, da vedo, kako postopati."
Sicer pa je presejalna mamografija dokazano najbolj varna in učinkovita metoda za odkrivanje začetnih rakastih sprememb v dojkah, ki jih ženska sama ali zdravnik še ne moreta zatipati. "S kakovostnim organiziranim presejanjem raka dojk z mamografijo, kot ga imamo v Sloveniji, dokazano lahko zmanjšamo umrljivost za rakom dojk v ciljni populaciji za 25–30 odstotkov," so poudarili na onkološkem inštitutu. Zgodnje odkrivanje raka dojk praviloma pomeni uspešnejše in manj obsežno zdravljenje, hitrejše okrevanje ter boljšo kakovost življenja.
KOMENTARJI (61)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.