V Zdravstvenem domu Trebnje bodo prisiljeni zapirati ambulante

Kot je sporočila direktorica Zdravstvenega doma Trebnje Vera Rozman, so v zdravstvenem domu poskušali situacijo obvladovati z notranjimi viri, vendar naj bi možnosti do konca izčrpali. Zato so primorani uporabnike obvestiti, da bo dostopnost in razpoložljivost do zdravstvenih storitev okrnjena. V Trebnjem se soočajo s kadrovsko stisko na področju splošnih ambulant in zagotavljanja dežurne službe, trenutne epidemiološke razmere so stanje spremenile v kritično. 

"Občasno bomo prisiljeni zapirati ambulante (v primeru odsotnosti zdravnika), kajti ostali zdravniki ne morejo več prevzemati dodatnih obremenitev, " sporoča direktorica in pacientom svetuje, naj pred obiskom zdravnika preverijo, ali ambulanta takrat sploh obratuje, ter naj si potrebne recepte in napotnice zagotovijo dovolj zgodaj.

Po njenih ocenah bi se takšno stanje lahko zavleklo vse od aprila 2022. Direktorica se zaveda težav in omejitev, ki jih bodo imeli uporabniki, vendar so zaradi vsesplošnega kroničnega pomanjkanja družinskih zdravnikov nemočni.

"Zdravstveni dom Trebnje si obstoječe situacije, ki je rezultat neustreznega delovanja zdravstvene regulative, ni želel. Žal ne more omiliti in kompenzirati vseh nepravilnosti, ki so se v zdravstvenem sistemu dogajale zadnjih 20 let, " še dodaja direktorica Vera Rozman.

Podrobnejša pojasnila Zdravstvenega doma Trebnje še čakamo.  

Kadrovska podhranjenost po celi Sloveniji

Po ocenah ZZZS 130.000 zavarovanih oseb v Sloveniji nima izbranega osebnega zdravnika. Slovenija po številu družinskih zdravnikov zaostaja za evropskim povprečjem. Če želimo doseči povprečje, bi morali imeti še 629 zdravnikov. Evropsko povprečje namreč znaša 2002,4 družinskega zdravnika (specialisti in specializanti skupaj), v Sloveniji pa imamo družinskih in splošnih zdravnikov 1373. 

Da se prebivalstvo naglo stara in bodo na področju splošne medicine potrebne spremembe, se zavedajo tudi na ministrstvu. Delovne skupine pripravljajo predloge ukrepov. Dva od predlogov, ki bi povečala zanimanje za specializacijo, sta razbremenitev administracije in dodatno nagrajevanje. Nekateri ukrepi so že bili uvedeni, denimo stalna napotnica za nekatere obravnave, avtomatično podaljšanje napotnice, obnovljivi recepti in obravnava na daljavo, ko je to možno. 
Kot so za rubriko Dejstva glede nadaljnjega zagotavljanja zdravnikov povedali na ministrstvu, so večji vpis na obe medicinski fakulteti že dosegli, z dodatnimi ukrepi bi morali povečati zanimivost tega poklica, kratkoročno pa bi lahko težavo reševali tudi z zaposlovanjem zdravnikov iz tretjih držav. Interes bi povečali tudi z boljšim poznavanjem področja dela, kar bi omogočili z obveznim delom pripravništva v družinski medicini.