Slovenija

V Zgornji Bistrici našli človeška okostja

Slovenska Bistrica, 27. 02. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Delavci zasebnega rudarskega podjetja iz Velenja so v drugem bunkerju na Zgornji Bistrici, kjer naj bi bile zakopane domnevne žrtve povojnih pobojev, našli nekaj človeških okostij.

Po besedah podžupana in svetnika občine Slovenska Bistrica Alojz Vezjak, ki je tudi član občinske komisije za postavitev spominskega obeležja pri zgornjebistriških bunkerjih, je komisija o najdbi že obvestila kriminaliste Policijske uprave Maribor ter predstavnike tožilstva, sodstva in sodne medicine.

"Takoj po najdbi prvih človeških okostij smo ustavili izkopavanje drugega bunkerja na Zgornji Bistrici, ki se je začelo v prvi polovici februarja. Z delom bomo nadaljevali šele potem, ko bodo vse pristojne službe opravile ogled najdišča," je poudaril Vezjak. Ob tem je spomnil, da so lani v prvem bunkerju izkopali 231 okostij ljudi, ki naj bi jih domnevno takoj po drugi svetovni vojni dala pobiti takratna politična oblast. Ker so priče povojnih dogodkov govorile o tem, da so žrtve zakopane tudi v drugem bunkerju, se je slovenskobistriška občina oz. njena komisija odločila za nadaljevanje izkopavanja, občinski svet pa je zanj v proračunu za leto 2002 namenil 25 milijonov tolarjev.

Vodja mariborskega okrožnega tožilstva Elizabeta Gyoerkoes je sicer 22. januarja na novinarski konferenci predstavila dosedanja prizadevanja tožilcev v zvezi z najdiščem na Zgornji Bistrici. V zadevi, ki je še v predkazenskem postopku, je po besedah Gyoerkoeseve policija v sodelovanju s tožilstvom že zaslišala nekaj prič in začela identifikacijo s pomočjo DNK analize, v nadaljevanju pa bodo tožilci z morebitnimi dodatnimi pričami in podatki iz arhivov skušali sestaviti celovit obtožni predlog. Policija je v dogovoru s tožilstvom opravila tudi številne informativne pogovore z občani, za katere so ugotovili, da bi lahko nudili koristne podatke, ter zbrala s trupel nekatere osebne predmete, ki bi lahko olajšali identifikacijo žrtev. Na podlagi zbranih informacij so opravili tudi dve zaslišanji s predstojnikoma OZNE za območje Slovenske Bistrice in Maribora. Kot je januarja napovedala Gyoerkoeseva, bodo nadaljevali z zbiranjem podatkov s pomočjo informativnih razgovorov ter podatkov, pridobljenih iz pokrajinskega arhiva ter arhiva NOB tudi v prihodnje.