Brglez: SMC naj spoštuje slovenski pravni red in lastna pravila. O morebitnem povratku pa: 'Niti pod razno'

Po odmevni izključitvi Milana Brgleza iz vrst stranke SMC se je nekdanji predsednik državnega zbora včeraj pisno pritožil na sklep izvršnega odbora stranke o omenjenem dogodku. Za slednje se je odločil, ker je prepričan, da sklep nima pravne osnove in je nastal na številnih postopkovnih napakah. "Čeprav je moja zgodba s stranko SMC končana, želim, da tudi SMC spoštuje slovenski pravni red in lastna pravila. Zato sem se pritožil in upam, da bo ta pritožba na ustrezen način obravnavana," je Brglez v izjavi, ki jo je danes opoldne dal medijem, pojasnil razloge za svojo odločitev. Ob tem je vnovič spomnil na to, da so bile storjene procesne napake. "Niso bila spoštovana interna pravila in tudi širši pravni red, vključno z ustavo," je povedal Brglez. 

Glede očitkov, da je kršil sklepe izvršnega odbora stranke, pa je odvrnil: "Potem se zadeve izpelje po ustreznem postopku. Postopek v stranki ni urejen tako, da lahko isti trenutek obtožiš in hkrati razsodiš, ampak so neki roki, znotraj katerih je treba te zadeve izpeljati in te niso bile izpeljane na ustrezen način," je še dodal. Na vprašanje, če bi želel nazaj v SMC, pa je odvrnil, da "niti pod razno". Vnovič je poudaril, da je ta zgodba zanj zaključena. 

V poslanski skupini zaenkrat ostaja zaradi tega, da lahko pogajanja tečejo nemoteno. "Nočem ustvarjati dodatnega nemira in šuma," je bil jasen nekdanji predsednik DZ. 

Nekdanji šef poslancev sedaj pričakuje, da bo nadzorni odbor SMC, ki po statutu stranke odloča o pritožbah, njegovi pritožbi ugodil in postopek izključitve razveljavil.

Kako so pojasnili razloge izključitve?

Sicer pa v sklepu izvršnega odbora stranke piše, da so razlog za Brglezovo izključitev kršitve statuta in pravilnika o članstvu. Statut med drugim določa, da se člana izključi iz stranke v primeru nespoštovanja temeljnih vrednot, njenega statuta ali delovanja v nasprotju s programom oz. sprejetimi sklepi stranke. Pravilnik zajema vsebinsko podobno določbo kot statut.

V obrazložitvi sklepa je navedeno, da je Brglez z izjavo v intervjuju za STA, da je "pripravljen začasno prevzeti vodenje DZ", ravnal v nasprotju s sklepom izvršnega odbora SMC, da za kandidata za predsednika parlamenta predlaga predsednika SMC Mira Cerarja. Kot je mogoče razbrati iz obrazložitve, Brglez od kandidature ni hotel odstopiti, saj da ga je Levica prosila, da bi bil njihov kandidat.

Poleg tega naj bi Brglez kršil tudi sklep izvršnega odbora stranke, da pogovore o možnih koalicijah in povezovanjih vodi Cerar s pomočjo generalnega sekretarja Jožeta Artnaka ter sodelavcev, ki jih določi predsednik. Zaradi kršenja teh dveh sklepov odbora je bila SMC storjena "velika škoda ne le v postopku pogajanj, temveč tudi ugledu stranke pri potencialnih koalicijskih partnerjih in v javnost", med drugim piše v obrazložitvi.

V razpravi izvršnega odbora stranke 26. junija, po kateri so sprejeli sklep o izključitvi, je bilo slišati tudi očitke glede Brglezove želje po posebni funkciji. Podpredsednica stranke Lilijana Kozlovič je tako opomnila, da je najprej izrazil željo biti vodja poslanske skupine, nato zunanji minister in nazadnje predsednik DZ.

Predsednik strankinega odbora za javno upravo in lokalno samoupravo Nejc Brezovar pa je opozoril na Brglezovo vmešavanje v delo ljubljanskega lokalnega odbora SMC. Erik Kopač, v stranki sicer zadolžen za področje varnosti, pa je opomnil na najavo Brgleza, da bo z lastno listo nastopil na evropskih volitvah.

Brglez: izključitev iz stranke zrežiran dogodek

Brglez je v odgovoru na seji izvršnega odbora zatrdil, da so bila njegova dejanja vedno v korist stranke in da je bil še zadnji zagovornik socialno-liberalne usmeritve stranke. Glede očitkov o pogovorih z Levico je navedel, da mu je Cerar sam dovolil, da se pogovarja z Levico, zato je to tudi storil.

O svoji želji po kandidaturi za predsednika DZ je povedal, da je s tem želel pomagati stranki, ker bi se kasneje s tega položaja umaknil in Cerarju omogočil, da postane predsednik DZ, kar pa z imenovanjem Mateja Tonina na to funkcijo morda ne bo več mogoče. O očitku, da bi ustanovil svojo listo, pa je poudaril, da bi to storil le v primeru, če ne bi bil izvoljen v parlament.

Tako na seji izvršnega odbora kot tudi v dnevnih, ki so sledili, je Brglez še ocenil, da je njegova izključitev iz stranke zrežiran dogodek, že takrat pa je tudi opozoril, da postopek ni bil izpeljan v skladu s pravili. Pozneje pa je omenjal je tudi možnost, da je na njegovo izključitev iz stranke vplivala želja po volilnem kongresu, na katerem bi se s Cerarjem pomeril za predsedniški položaj.