'Ne rabimo na Luno, tukaj odkrivamo nove koščke Zemlje. Smo mali Kolumbi'

Jamarskemu društvu Gregor Žiberna Divača je uspelo enkratno odkritje. "Kdor tega ne pozna, se morda sploh ne zaveda teže tega odkritja," so na novinarski konferenci uvodoma poudarili slovenski jamarji, ter dodali, da v Škocjanskih jamah spodbujajo vsa raziskovanja.

Po enoletnem delu in raziskovanju jim je namreč uspel preboj iz Fedrigotovega dihalnika v Martelovo dvorano v Škocjanskih jamah. Gre za novo odkrita fosilna rova, 70 do 80 metrov nad sedanjo strugo reke Reke. Omenjena rova, visoka med 30 in 50 metrov in prav takšne širine, predstavljata nekdanjo strugo reke Reke. Samo raziskovanje pa je jamarjem vzelo več kot 1000 ur dela v težkih pogojih.

"Jamarji si že več let prizadevamo, da bi lahko med seboj povezali Kačno jamo s Škocjanskimi jamami," je razložil Kristjan Rešaver, predsednik Jamarskega društva Gregor Žiberna Divača. "Že več let imamo v mislih, da bi preplezali levi del Martelove dvorane in v letu 2017 nam je to tudi uspelo," je še dodal Rešaver.

"Moramo vedeti, da je to izredni dosežek," pa je ob odkritju pojasnil Luka Biščak iz Jamarske zveze Slovenije. "To so deli, v katere še ni stopila človeška noga, a so že bili onesnaženi s plastiko," je dodal. Prvih 20 metrov kopanja je bilo po njihovih besedah zelo nestabilnih, a je – kot poudarja – imel ves čas občutek, da gredo v pravo smer.

Jamarji so naredili kar 58 delovnih akcij, večina je bila predhodno plezanje po zahodni steni kanjona. Ravno med temi plezalnimi akcijami je Biščak z Iztokom Cencičem odkril dihalnik v stropu dvorane, iz katerega je vel močan prepih, kar je nakazovalo na povezavo z zunanjim svetom. Jamarji so pri Fedrigotovem dihalniku kopali sicer že v osemdesetih letih.

Se je pa vmes med kopanjem zgodil tudi podor. Po besedah Biščaka so jamarji najprej kopali, nato pa – ko so se čez teden dni vrnili nazaj – ugotovili, da se zaradi podora nahajajo kar 15 metrov višje, kot poprej. "Iskali smo nov prepih, ki pa nas je pripeljal do velikega odkritja. Bila je to tako velika sreča v nesreči," poudarja Biščak.

V novo odkritih delih pa so našli tudi eno največjih kapniških struktur, kadarkoli odkritih pri nas. Biščak celo domneva, da je kapnik večji od kapniške strukture, imenovane Orjak, v Tihi jami.

Po besedah jamarjev, so se glede imena novo odkritega dela odločali na dopoldanski kavi, a se nato odločili, da bo najboljše preprosto in jasno ime: Skrita jama. "Jamarji ne rabimo iti na Luno, tukaj odkrivamo nove koščke Zemlje. Smo mali Kolumbi," so navdušeni dodali. Pri delu so jim pomagali tudi Čehi z georadarjem, ki odkriva podzemne prostore do globine 200 metrov.

To odkritje je predvsem pomembno za nadaljno raziskovanje Škocjanskih jam, saj bo to zdaj mogoče tudi, ko bo reka Reka imela visok vodostaj. Prav tako je nov rov odkril skrivnost odtekanja vode v globine kraškega sveta, saj rova iz Martelove dvorane nista vidna. Gre za tako imenovana fosilna rova, ki ob visokem vodostaju krepko pripomoreta k odtekanju vode iz Škocjanskih jam. Na to nakazujejo številne sveže naplavine v najdenih rovih, zlasti les in žal torej tudi plastične steklenice, so sporočili iz Parka Škocjanske jame.

Martelova dvorana v Škocjanskih jamah z 2,2 milijona kubičnih metrov prostornine velja za največjo podzemno dvorano v Evropi. Nahaja se na samem koncu Škocjanskih jam in je bila do sedaj dostopna samo po nevarni poti, zaprti za obiskovalce, skozi kanjon Škocjanskih jam.