Kot je na današnji novinarski konferenci povedal vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč, kaže na slabo ureditev referendumske zakonodaje tudi zelo nizka udeležba - referenduma o odpiralnem času trgovin se je npr. udeležilo samo 27 odstotkov volivcev - ter to, da so večino doslej izpeljanih referendumov predlagale politične stranke ter posamezne civilno-družbene skupine in ne državljani. V ZLSD, kjer sicer ne nasprotujejo institutu referenduma, se zavzemajo za prevrednotenje njegove ureditve; po njihovem mnenju naj bi referendum potekal največ enkrat ali dvakrat na leto, ukinili pa bi predhodni zakonodajni referendum.
V ZLSD se zavzemajo za naknadni zakonodajni referendum, kjer državljani že sprejeto odločitev v državnem zboru potrdijo ali zavrnejo. V okviru sprememb sistemske ureditve referenduma, za kar je potrebno najprej spremeniti ustavo in potem še zakon o referendumu in ljudski iniciativi, pa se v stranki zavzemajo tudi za določitev primerov, kjer referendumsko odločanje ne bo možno (npr. človekove pravice).
Po besedah podpredsednika ZLSD Miloša Pavlice referendum o odpiralnem času trgovin ni bil poceni, pojavlja pa se tudi problem, kako ljudsko voljo, izraženo na tem referendumu, ustrezno preliti v zakonodajo. Po mnenju Pavlice se morajo vlada in socialni partnerji dogovoriti, ali je izraženo referendumsko voljo mogoče vstaviti v zakonodajo, pri tem pa poiskati najboljšo rešitev, ki bo v interesu trgovcev, sindikatov in lokalnih skupnosti.
"V zvezi s spremembami sedanjega volilnega sistema pa so v stranki naklonjeni ukinitvi volilnih okrajev, volili pa naj bi po volilnih enotah," je še dejal Potrč, ki ni prepričan, da bodo spremembe volilnega sistema sprejete pred parlamentarnimi volitvami prihodnje leto.
Sicer ZLSD danes popoldne pripravlja nadaljevanje pete seje konference, na kateri bodo razpravljali o organizacijskih vprašanjih delovanja stranke, ki jih zaradi časovne stiske niso obravnavali v prvem delu konference konec junija v Bovcu.
