V ZLSD se še niso odločili, ali bodo v državnem zbora glasovali za ratifikacijo Vatikanskega sporazuma, ki je v skladu s torkovo odločbo ustavnega sodišča skladen z ustavo ob pogoju, da Cerkev pri svojem delovanju na t.i. mešanih področjih spoštuje slovenski pravni red. Po besedah vodje poslanske skupine ZLSD Mirana Potrča bodo ratifikacijo predvidoma podprli, če bo Katoliška cerkev podprla takšno interpretacijo ustavnega sodišča.
Potrč je opozoril na 53. točko odločbe ustavnega sodišča, po kateri ima mnenje te institucije učinek le na ravnanje slovenskih državnih organov, medtem ko lahko cerkvena stran sporazum razume drugače. Prav zato bo podpora ZLSD ratifikaciji odvisna tudi od stališča Rimskokatoliške cerkve (RKC) do ustavne odločbe. "Če bo to mnenje vodilo v interpretacijo, ki bi pomenila dvom v nesporno prioriteto ustave in slovenske zakonodaje, potem bomo najbrž razmišljali bolj v smeri, da se ta sporazum ne ratificira," je dejal Potrč.
O Deisingerjevi kandidaturi
Vodja poslanske skupine ZLSD je ponovno pojasnil, zakaj so se v združeni listi kljub določenim pomislekom odločili za podporo ponovni kandidaturi predsednika vrhovnega sodišča Mitje Deisingerja."Rajši sprejmemo kritike koalicijske partnerice LDS ali pa Janševe SDS - eni in drugi so se odločili za to, da bi radi bolj vplivali na izvolitev predsednika vrhovnega sodišča -, kot pa da bi sprejeli kritiko, da se tudi mi vključujemo v igro, da bi radi, da je to 'naš človek', glede katerega bi potem nosili tudi polno odgovornost za njegovo delo," pojasnjuje Potrč.
Spomnil je, da so v ZLSD predlagali odložitev odločanja o Deisingerjevi kandidaturi, dokler njegovega dela temeljito ne analizira sodni svet. Zahtevali so tudi, da Deisinger oceni dosedanje in prihodnje delo vrhovnega sodišča, pogovarjali pa so se tudi s kandidatom in predlagateljem kandidature, ministrom za pravosodje Ivanom Bizjakom. Po tem so se odločili za podporo edinemu kandidatu, ki so ga podprli tudi vrhovni sodniki in sodni svet.
Potrč je še pojasnil, da za slabo stanje v sodstvu ni mogoče kriviti le Deisingerja oziroma vrhovno sodišče, ampak tudi "premajhno angažiranje" pravosodnega ministrstva in zakonodajo na tem področju. "Stanje na področju pravosodje je slabo tudi zato, ker je vse več različnih političnih pritiskov in ker je, lahko rečemo, vse več političnega delovanja v pravosodnih institucijah po različnih kriterijih - vse odločitve niso vedno sprejete po enakih kriterijih," je ocenil Potrč.
