Ob prazniku dela je bilo med drugim slovesno na ljubljanskem Rožniku. Ljubljančani so se kmalu po 7. uri zjutraj v skladu z dolgoletno tradicijo začeli zbirati na Rožniku, predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pa so tistim najzgodnejšim razdelili prek 4000 nageljnov. Na Dolenjskem in v Beli krajini pa so poleg praznika dela počastili tudi prvo obletnico vstopa Slovenije v EU.
Prvomajskega srečanja na Rožniku se je udeležil minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič, slavnostni govornik pa je bil ljubljanski podžupan Miloš Pavlica. Pavlica je med drugim dejal, da je predpogoj za razvoj Slovenije dober socialni dialog, ki je v zadnjih letih omogočil izvedbo nekaj uspešnih reform, med drugim pokojninske, davčne in reforme delavske zakonodaje, sklenjen pa je bil tudi socialni sporazum o ključnih nalogah države do leta 2005.
Na Debencu pri Mirni se je na 24. prvomajskem delavskem srečanju svobodnih sindikatov za Dolenjsko in Belo krajino zbralo več tisoč ljudi. Zbrane je nagovoril poslanec v Evropskem parlamentu Alojz Peterle, ki je poudaril, da je EU s svojim socialnim modelom tako uspešna zato, ker ima urejen dialog med delom, kapitalom in državo.
Mariborčani in Štajerci so delavski praznik tradicionalno praznovali na Snežnem stadionu na Pohorju. Osrednji govorniki so bili minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar, generalni sekretar Evropske konfederacije sindikatov John Monks in predsednik ZSSS Dušan Semolič. Tako kot dan prej na Rožniku, se je slednji tudi v štajerski prestolnici najbolj lotil vladnega strateškega sveta, ki želi gospodarski napredek in konkurenčnost povečati na račun delavcev.
Celjska območna organizacija ZSSS je pripravila prvomajsko srečanje na Celjski koči, Resevni, v Šmohorju in Šmiglovi zidanici.
Na sv. Joštu nad Kranjem so tudi pripravili že tradicionalno praznovanje, ki se ga je udeležil varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek.
Koprska občina je spored ob prvomajskih praznikih umestila na Rakitovec ob slovensko-hrvaški meji. Predstavili so knjigo Meje in konfini: Rakitovec - vas kulturnih, družbenih in naravnih prepletanj, potekalo pa je tudi tradicionalno prijateljsko srečanje predstavnikov občin slovenske in hrvaške Istre.
Prve zahteve po osemurnem delavniku
Kot v svetu tudi v Sloveniji praznujemo 1. maj kot mednarodni praznik dela v spomin na žrtve demonstracij v Chicagu leta 1886, v katerih so se udeleženci potegovali za osemurni delavnik. Delavski praznik so v različnih evropskih državah, tudi v Sloveniji, slavili s sprevodi, budnicami, prižiganjem kresov, postavljanjem mlajev in političnimi shodi. Slovenska posebnost so bili t.i. majski listi. To so bile propagandne brošure, ki so jih do leta 1945 priložnostno izdajali socialni demokrati in nato tudi komunisti v počastitev 1. maja. Delavci so nosili v gumbnicah rdeče nageljne in prvomajske značke. Na prvih praznovanjih so postavljali zahteve po osemurnem delovniku, pozneje pa tudi druge politične zahteve delavstva.
