Izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Goran Lukič je pojasnil, da gre pri dodatku za aktivnost za novo definicijo, kdo je delovno aktivna oseba, in sicer se bodo kot takšni šteli tudi tisti, ki imajo sklenjeno pogodbo o opravljanju volonterskega pripravništva ali pisni dogovor o prostovoljnem delu.
"S to definicijo nas je zakonodajalec postavil v precej neroden položaj," opozarja Lukič in dodaja, da se s tem volonterskemu pripravniku poleg socialne pomoči omogoča dodaten prejemek, kar bi ob optimalni višini socialne pomoči znašalo slabih 420 evrov. Poudaril je, da je pripravništvo oblika dela, ki mora biti ustrezno plačana, a se pojavlja vprašanje, ali naj se problematika "neustreznega oziroma sploh nikakršnega plačila" res rešuje v socialni zakonodaji ali "pač nekje drugje". Lukič verjame, da ministrstvo za delo to dilemo deli s sindikati in pričakuje določene spremembe "v smeri pozitivne razrešitve".
Ob tem poudarja, da ne želijo nikomur odrekati pravice do plačila, temveč tehtati, kako to vpliva na druge oblike dela na trgu. O vključevanju prostovoljcev v prejemanje dodatka za aktivnost je dejal, da je treba upoštevati, s kakšnimi težavami se spopadajo nevladne organizacije, v katerih običajno delajo prostovoljci. "Tisto, kar nas skrbi, je to, da bodo rajši 'flikali' svojo kadrovsko sliko s prostovoljci, ki bodo dobili dodatek za aktivnost in socialno pomoč, kot z redno zaposlenimi," je opozoril Lukič in državo pozval k razrešitvi te dileme, da ne bi prihajalo do anomalij.
Kot pomembno je Lukič izpostavil tudi problematiko odtujitve premoženja oziroma omejitve dedovanja v primeru dolgotrajnega prejemanja socialne pomoči ali varstvenega dodatka. Spomnil je, da je bilo lani za izplačilo varstvenih dodatkov na mesec namenjenih približno 1,6 milijona evrov, v letu 2011 pa 4,5 milijona evrov. To po njegovih besedah pomeni, da se je število prejemnikov zmanjšalo za tri četrtine, določilo odtujitve premoženja pa je na ljudi delovalo "zelo zastraševalno". Institut odtujitve premoženja oziroma omejitve dedovanja, ki mu v ZSSS vseskozi nasprotujejo, pa tudi v novi zakonodaji kljub določenim popravkom ostaja.
Sekretar sindikata upokojencev Slovenije Miloš Mikolič je spregovoril o položaju starejših v domovih. Meni, da bi morali vsi oskrbovanci v domovih za starejše biti upravičeni do varstvenega dodatka, predlaga pa tudi dvig zneska minimalnega osebnega dohodka na 288 evrov.
Ta bi bil po novi zakonodaji zamrznjen pri 260 evrih do vključno leta, ki sledi tistemu, v katerem bo gospodarska rast presegla 2,5 odstotka bruto družbenega proizvoda. Po zakonu za uravnoteženje javnih financ bi ta znesek moral biti zamrznjen do konca prihodnjega leta. Ob tem je Lukič poudaril, da se zavedajo razmer v državi, vendar posamezniku ne smejo odreči njegovih osnovnih pravic. Spomnil je na izračune Inštituta za ekonomska raziskovanja iz leta 2009, da prebivalec za osnovno preživetje potrebuje 562 evrov na mesec.
Lukič je izrazil še upanje, da bo ministrstvo prisluhnilo njihovim pripombam.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.