Valentinovo, praznik ljubezni, zaljubljencev in dobrih prijateljev, bo danes, 14. februarja, ko goduje sv. Valentin, v znamenju cvetja, voščilnic, drobnih daril in drugih pozornosti.
Praznik je poganskega izvora, njegove arhaične komponente je kasneje prikrilo krščanstvo zlasti z obstojem svetnika sv. Valentina. Angleži so legendo o sv. Valentinu in njegovem prazniku izdelali najbolje, nato pa so jo lansirali v Ameriko. Tam se je praznik sekuliral in nato popolnoma 'skomercializiral' in se zopet vrnil na staro celino. Prav v Ameriki je nastala navada obdarovanja na dan zaljubljencev tudi med prijatelji.
Sicer je tudi sv. Valentin, po katerem je praznik dobil ime, dekletu pisal verze, kar naj bi zaljubljenci 14. februarja počeli še danes, kot simbol ljubezni pa je potrebno izročiti vrtnico in dodati kakšno sladkarijo. Valentin je med ljudmi še pred 'skomercializiranostjo' veljal za znanilca pomladi: ta svetnik namreč prinese ključ do korenin, da se lahko prične delo na vrtovih, ureže se prvo trto, na valentinovo pa se snubijo tudi prvi ptički.
Začetki tega praznika sežejo v stari Rim, kjer so 15. februarja praznovali luperkalije v čast bogu Luperku, zaščitniku ovc pred volkovi. Ko so Rimljani sprejeli krščanstvo, so ta praznik prestavili na 14. februar in ga poimenovali po sv. Valentinu.
Legend o svetniku Valentinu je več
V eni osebi naj bi svetnik Valentin združeval kar tri škofe in duhovnike - mučence. Tako naj bi denimo na naskrivaj in v nasprotju s cesarjevo odredbo poročal mlade pare. Zato je bil ujet in obsojen na smrt. Ena izmed legend pravi tudi, da naj bi Valentina v ječi obiskovala slepa ječarjeva hči, s katero se je spoprijateljil. Pisal ji je pesmi in ji s svojimi prošnjami vrnil vid, zato je vsa njena družina prestopila v krščansko vero. Preden je bil Valentin ubit - to se je zgodilo 14. februarja 269 - je ječarjevi hčerki pustil poslovilno pismo s podpisom: "Z ljubeznijo - tvoj Valentin." Od tod navada pošiljanja verzov in pisem za valentinovo.
Vendar je imel svetnik pred poosebitvijo Valentina v zavetnika ljubezni še druge "sposobnosti": nekdaj so mu v zaščito priporočali božjastnike, ljudi z bolečinami v trebuhu in na očeh, pa tudi živino, ki naj bi jo Valentin varoval pred živinsko kugo.
Valentinovo naznanja prihod pomladi
Sv. Valentina poznajo Slovenci že dolgo, vendar ne v povezavi z dnevom zaljubljencev, ampak s skorajšnjim prihodom pomladi. Nenazadnje naj bi se na ta dan snubili tudi ptički. Če se ptički 14. februarja snubijo, pa se 12. marca (na gregorjevo) ženijo. Kdor želi videti ptičjo ženitev, mora bos do grmovja, čeprav je na ta dan velikokrat še zelo mrzlo. Med Slovenci naj bi valentinovo najraje častili na Primorskem; na Goriškem se s tem dnem odpre sezona vaških praznikov in z njimi tradicionalni prazniki štrukljev.
Moderno valentinovo je v Slovenijo prišlo šele ob koncu osemdesetih in v devetdesetih letih, velika zahvala za to gre predvsem medijem in trgovcem, ki si vsako leto ob valentinovem zaradi zaslužka manejo roke.
