Tudi v primeru padca pokojninske reforme na referendumu bo reforma prej ali slej na dnevnem redu, saj se je Slovenija skupaj z 22 članicami EU v okviru pakta za evro plus močno zavezala k prilagoditvi pokojninskega sistema za zagotovitev vzdržnosti socialnega sistema in javnih financ, je danes poudaril predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy.
Van Rompuy je po srečanju s premierjem Borutom Pahorjem in nekaterimi najvidnejšimi ministri zatrdil, da reforme, kot so pokojninska, niso namenjene rušenju obstoječih socialnih sistemov, temveč njihovemu ohranjanju ter zagotavljanju vzdržnosti socialne države in javnih financ.
Pri tem je spomnil, da se mnoge članice EU v luči demografskih gibanj, razmer na trgu dela in javnofinančnih razmer odločajo za dvig starostne meje za upokojitev na 65 let ali več. Takšne odločitve so sprva težke, a nujne. Ohranjanje obstoječega stanja v pokojninskih sistemih po njegovem prepričanju ni ena od možnosti v luči staranja prebivalstva.
"Potrebujemo reforme," je zatrdil in ob tem pojasnil, da bodo morale države v nasprotnem primeru dvigovati davke, ostro zarezati v javno porabo ali pa še naprej kopičiti javni dolg, vse to pa bo imelo negativne posledice za gospodarsko rast in zaposlovanje. Dlje kot se bo odlašalo, težje bo izvesti potrebne reforme in hujše bodo takojšnje posledice za prebivalstvo, je opozoril.
Eden najvidnejših politikov v EU je zatrdil, da gospodarskih in javnofinančnih razmer v Sloveniji ni mogoče primerjati s situacijo v državah, kot sta Grčija in Portugalska, a Slovenija se je v okviru pakta za evro plus zavezala k drznim reformam, zato da bi zagotovila vzdržen gospodarski razvoj.
Zaveda se, da je izvajanje reform zelo težka naloga, saj so te povezane s socialnimi trenji, družbeno polarizacijo in politizacijo, vendar pa se vlade po Evropi zanje odločajo, ker izpolnjujejo svojo dolžnost in delajo dolgoročno in v skupno dobro. Zato van Rompuy spodbuja vse vlade, ki zberejo pogum za izvedbo reform, in ocenjuje, da bodo ljudje na dolgi rok takšno početje cenili.
Ob tem je opozoril, da Slovenija s svojimi reformami prispeva k stabilnosti celotnega območja evra, saj je za stabilnost skupne valute pomembna prav vsaka članica. Slovenija z reformnimi ukrepi tako ne izpolnjuje zgolj domačih ciljev, ampak prispeva tudi k skupnim evropskim.
Van Rompuy je spomnil na izjemen napredek Slovenije v zadnjih 20 letih. Kot je povedal, se je Slovenija tudi pred dvema desetletjema zavezala k zalo ambicioznim ciljem, ki so jih tedaj mnogi označevali za neuresničljive.
A Slovenija jih je po njegovih besedah uresničila in postala vzor za nove članice EU. Kot je nadaljeval, je bilo to možno, ker je slovenski narod pokazal enotnost in odločnost. "Prepričan sem, da lahko to storite znova," je sporočil Slovencem.
Premier Borut Pahor je medtem znova izrazil negotovost pred odzivom finančnih trgov na morebitni padec pokojninske reforme na nedeljskem referendumu in zagotovil, da bo storil vse, da bodo posledice tega čim manj težke za Slovenijo.
Vlada si bo po njegovih besedah do zadnjega trenutka prizadevala za uspeh reforme, ni pa nobenih zagotovil, da bo tokratni referendum zadnji na temo pokojninske reforme ali kakšne druge pomembne strukturne reforme. To pa po njegovih besedah postavlja pod vprašaj zaveze, ki jih je Slovenija sprejela v okviru krepitve gospodarskega in javnofinančnega upravljanja v EU.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.