Angleška glasbenica kitajskega rodu se je s tremi leti začela učiti klavir. S petimi leti se je posvetila violini in študij nadaljevala s tolikšnim uspehom, da so njeno glasbeno virtuoznost primerjali z Mozartom in Mendelssohnom. Pri desetih je odigrala prvi koncert z londonskim filharmoničnim orkestrom in začela skladati kadence za Mozartove koncerte, tri leta kasneje pa je kot najmlajša violinistka izdala tri zelo odmevne posnetke s koncerti za violino Čajkovskega in Beethovna. Za založbo EMI Classics je objavila dva albuma s klasično glasbo, nekatera dela s teh plošč pa je pozneje predelala v pop.
Kot klasična glasbenica je prejela vrsto priznanj. Leta 1995 je prejela nemško nagrado za klasiko Bambi, istega leta pa se je predstavila na srečanju Oxford University in porušila dva rekorda: bila je najmlajša povabljenka in prva, ki je v 172-letni zgodovini srečanja doživela stoječe ovacije. Nič slabše ji ne gre v popu: leta 1996 je bila nominirana za britansko nagrado Brit v kategoriji za najboljšo britansko izvajalko, na festivalu Out in the Green v Zürichu pa je nastopila med skupino Status Quo in Rodom Stewartom pred 50.000 obiskovalci. Prvemu albumu, ki je mešanica klasike in popa, The Violin Player iz leta 1995, je lani sledila plošča Storm. Poleg avtorskih skladb, ki jih je večinoma napisala s producentom in aranžerjem Andyjem Hillom, na albumu v naslovni skladbi in v skladbi Summer Haze na elektronsko plesno podlago preigrava teme iz Vivaldijevih štirih letnih časov, predelala pa je tudi skladbo Donne Summer I Feel Love in Hocus Pocus nizozemske simforock zasedbe Focus. Na nocojšnjem koncertu jo bo spremljala dvanajstčlanska skupina s plesalci.
