Slovenskega premierja Janez Janšo, ki je spremstvu številčne vladne in gospodarske delegacije obiskal Sarajevo, je pred parlamentom Bosne in Hercegovine s protesti pričakalo okoli 400 varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke v Sarajevu. S transparenti z napisi, kot so "Vojna slovenskemu blagu", "Slovenija, ali te je sram?" in "Janezi, vrnite nam naše devizne vloge", so zahtevali, naj Slovenija povrne njigove devizne vloge.
Slovenski premier in gostitelj, predsednik sveta ministrov BiH Nikola Špirić, sta se medtem dogovorila, da bo to vprašanje poskušala rešiti skupina strokovnjakov. Poudarila sta, da gre za odprto vprašanje še iz časa nekdanje Jugoslavije. Janša je izpostavil, da gre za vprašanje nasledstva, Špirić pa, da ga je treba rešiti dvostransko.
Janša je poudaril, da se glede starih deviznih hranilnih vlog nekdanje podružnice LB v Sarajevu "včasih ustvarja napačen vtis, da je šlo za velika sredstva," ki so bila prenešena v Slovenijo. Devizne hranilne vloge v nekdanji Jugoslaviji so se zbirale v centralni banki SFRJ, nekaj časa tudi prek centralnih bank republik, ob osamosvojitvi Slovenije pa se je pokazalo, da je bil v bilancah LB negativni saldo, je povedal. "Teh deviz v Sloveniji ni bilo in tudi niso bile porabljene," je dejal.
Špirić je izpostavil, da je pomembno, da so se v današnjih pogovorih strinjali, da se je treba vprašanja starih deviznih vlog lotiti vsebinsko na strokovni ravni in okrepiti delo strokovne skupine ter v skladu z dobrimi meddržavnimi odnosi najti rešitev. Pri tem je še menil, da "državljani BiH z vso pravico zahtevajo uresničitev svoje temeljne človekove pravice do lastnine".
Združenje za zaščito deviznih varčevalcev v BiH je pred dnevi od premierja Špirića zahtevalo, da slovenskemu gostu izroči pisno zahtevo, da mora Slovenija v skladu z obveznostmi iz nasledstvenega sporazuma čim prej izpolniti obveznosti do varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke (LB).
Predsednik skupščine združenja za vrnitev starih deviznih varčevanj v BiH in diaspori Ale Lizalović ostro zavrača trditve Slovenije, da gre pri vprašanju varčevalcev za vprašanje nasledstva. "Znano je, da slovenski predstavniki zatrjujejo, da niso vzeli tega denarja, temveč da so ga iz Ljubljanske banke poslali v Beograd. Nasledstvo nima nobenega pomena, saj govorimo o državnem premoženju in zasebnem premoženju varčevalcev," je povedal za 24UR. Predsednik Združenja varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke v BiH kljub temu dodaja, da je dogovor med Janšo in Špirićem, čeprav brez konkretnih sklepov, vendarle korak v pravo smer. "Danes smo se dogovorili, da se vendarle reši vprašanje deviznih varčevalcev. To je glavno. Da ne organiziramo več shodov in protestov. Prišel je čas, da nem vrnejo ta denar," je dejal za 24UR.
Lizalović je ob tem opozoril, da so varčevalci leta 2005 slovenskemu veleposlaništvu v BiH podali dokumentacijo, da je denar iz podružnic LB romal v Ljubljano in ne Beograd, kot to trdi slovenska stran. V BiH je okoli 165 tisoč nekdanjih varčevalcev LB, ki so v banki imeli dobrih 185 milijonov dolarjev prihrankov.
Socialni sporazum o socialnem zavarovanju
Ob uradnem obisku slovenskega premiera sta vladi po sedmih letih pogajanj podpisali tudi sporazum o socialnem zavarovanju, s katerim sta po besedah Špirića državi rešili enega od bistvenih odprtih vprašanj.
Kot je dejal, bo sporazum rešil problem več kot 20.000 državljanov BiH, ki so večino delovne dobe uresničili v Sloveniji in ki doslej teh svojih pravic niso mogli polno uresničiti. Sporazum sta parafirala slovenska ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman in minister za javne zadeve BiH Sredoje Nović.
Obisk Janeza Janše v BiH je prvi obisk kakega slovenskega premierja po letu 1997. Spremljajo ga trije ministri - poleg Cotmanove še zunanji minister Dimitrij Rupel in minister za gospodarstvo Andrej Vizjak - ter 90-članska gospodarska delegacija iz več kot 70 podjetij. Obisk je namenjen poglobitvi odnosov predvsem na gospodarskem področju ter utrditvi vloge Slovenije kot partnerice BiH pri njenem približevanju evroatlantskim povezavam.
KOMENTARJI (36)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.