Varčevanje ali udarec novinarstvu? Ministrica in novinarji v nesoglasju

Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je v oddaji zavrnila očitke, da je ustavitev razpisa politična odločitev ali uresničevanje predvolilnih napovedi o "zapiranju pipic" medijem. Poudarila je, da je ministrstvo po prevzemu resorja ugotovilo skoraj 8,9 milijona evrov proračunskega primanjkljaja.

"Kot ministrica moram najprej poskrbeti za ustrezno finančno sliko proračuna ministrstva in zagotoviti sredstva za zakonske obveznosti," je dejala. Dodala je, da razpis še ni bil zaključen, saj odločbe in pogodbe niso bile izdane, sredstva zanj pa po njenih besedah niso bila ustrezno načrtovana.

Na vprašanje, ali je prihranek v višini okoli štirih milijonov evrov v dveh letih pri skoraj 300-milijonskem proračunu ministrstva res nujen, je odgovorila, da je večina proračuna že vnaprej zakonsko določena. Izpostavila je tudi obsežne obveznosti ministrstva, od financiranja javnih zavodov in samozaposlenih v kulturi do investicij in varovanja kulturne dediščine.

Predsednik Društva novinarjev Slovenije Gašper Andrinek je dejal, da jih poteza ministrstva ni presenetila, saj so podobne ukrepe pričakovali, vendar meni, da varčevanje na račun medijev ne bo rešilo javnih financ.

"Novinarstvo je že dlje časa v krizi. Za medije, ki so računali na ta sredstva, bi ta denar pomenil veliko, saj omogoča dolgoročno načrtovanje, kadrovsko krepitev in kakovostno poročanje," je poudaril.

Na vprašanje, ali pričakuje odpuščanja novinarjev, je odgovoril pritrdilno. "Odpuščanja niso le pričakovana, ampak se že dogajajo. Morda ne vedno neposredno, ampak tako, da se ne nadomešča upokojenih, zaposlenih na porodniškem dopustu ali bolniški. Uredništva so po vsej državi kadrovsko zelo osiromašena, dela pa je vedno več."

Ministrica je te očitke zavrnila. Poudarila je, da je bil razpis namenjen predvsem razvojnim projektom in spodbujanju novih zaposlitev, zato po njenem mnenju ni mogoče trditi, da bo njegova ukinitev povzročila odpuščanja. "Mediji niso mogli vedeti, ali bodo ta sredstva prejeli, zato so morali svoje poslovanje za leto 2026 načrtovati neodvisno od razpisa," je dejala.

Andrinek je opozoril tudi na širši položaj novinarstva v Sloveniji. Po njegovih besedah se mediji vse težje kosajo z velikimi digitalnimi platformami, ki z algoritmi širijo dezinformacije in manipulacije.

"Rešitev za to je dobro, kakovostno in profesionalno novinarstvo. Vedno znova se moramo vprašati, kdo je po navadi tisti, ki razkriva korupcijo v državi – to so praviloma mediji," je dejal in kot primer navedel delo Centra za preiskovalno novinarstvo Oštro.

Na očitke, da zmanjševanje podpore medijem lahko oslabi tudi preiskovalno novinarstvo, je ministrica odgovorila, da se ne želi opredeljevati do vsebine novinarskega dela. Ob tem je poudarila, da država medije še naprej financira prek drugih mehanizmov, med drugim prek financiranja RTV Slovenija, STA in drugih programov.