Slovenija

Varčevanje še varno?

Ljubljana, 26. 06. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Direktor Zveze hranilno-kreditnih služb Tomaž Sila je za 24ur pojasnil, da bi v primeru Slovenske hranilnice in posojilnice morala družba obvestiti svoje komitente o slabem poslovanju, kar pa ni storila.

Opeharjeni varčevalci Slovenske hranilnice in posojilnice v Kranju so varčevali v hranilno-kreditni službi in ne v hranilnici. So torej vaši člani?

Slovenska hranilnica in posojilnica iz Kranja ni članica Zveze Hranilno kreditnih služb, kajti naše članice so kmetijske in gozdarske hranilno-kreditne službe.

Ste kot krovna zveza hranilno-kreditnih služb vedeli za ta primer zlorabe imena hranilnica?

Temu ne bi mogel reči zloraba, kajti hranilno-kreditne družbe poslujejo po zakonu iz leta 1990. Kasnejši zakon o bankah in hranilnicah in zakon o bančništvu zatečenega stanja nista spreminjala, kar pomeni, da nista ukinjala imena hranilnice za hranilno.kreditne službe.

Je v Sloveniji še več podobnih primerov?

V majhnem obsegu.

Varčevalci očitno niso bili pravočasno obveščeni o stanju v hranilno kreditni službi. Kdo bi jih moral na to opozoriti?

V prvi vrsti je to dolžnost vsake finančne institucije, da sama obvešča komitente in ostalo poslovno javnost o svojem stanju. Očitno pa so v tem primeru šle stvari tako daleč, da se je kaplja prelila čez rob, obveščanje pa očitno v tem primeru ni bilo v interesu poslovodstva.

Kakšno je finančno stanje hranilno-kreditnih služb v Sloveniji? So varne in kdo jih nadzira.

Vsekakor. Hranilno-kreditne službe kmetijstva in gozdarstva, za katerimi stojijo kmetijske zadruge in nekateri drugi ustanovitelji, verjamem, da so varne, zato jamči tako kapital hranilno-kreditnih družb, kot kapital ustanoviteljic, ki za poslovanje teh družb jamčijo z vsem svojim premoženjem.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

SORODNI ČLANKI

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10