Kako varčni smo Slovenci?

Slovenska gospodinjstva del svojega dohodka porabijo za nakup trajnih in netrajnih potrošnih dobrin ter storitev, preostali del pa namenijo varčevanju. 

Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev v Sloveniji se je leta 2025 zvišala na 14,7 odstotka. V obdobju po letu 2015 je stopnja večinoma naraščala, izrazit porast so zabeležili leta 2020 v prvem letu pandemije covida-19, ko je stopnja dosegla najvišjo vrednost - 22,6 odstotka. Leto pozneje se je znižala na 17 odstotkov, upadanje pa se je nadaljevalo tudi v naslednjih letih, vendar so bile stopnje varčevanja še vedno višje kot pred letom 2020, ugotavlja Surs.

Po podatkih Eurostata se Slovenija po stopnji varčevanja uvršča v sredino lestvice članic EU. Najmanj privarčujejo Italijani (10,8 odstotka), največ pa Čehi (19,2 odstotka). Ti so denimo prehiteli tudi Nemčijo (18,9 odstotka). Delež v Sloveniji je bil za 0,4 odstotne točke večji od povprečja EU (14,3 odstotka).

Po podatkih Banke Slovenije so finančna sredstva gospodinjstev v Sloveniji, ki vključujejo gotovino, vloge, delnice in druge finančne naložbe, konec lanskega leta znašala 96,1 milijarde evrov in se v primerjavi s predhodnim letom povečala za 8,9 milijarde evrov. 

Vrednost lastniškega kapitala se je zvišala za 16,8 odstotka, pri vlogah pa za sedem odstotkov. "Zaradi izrazitejše rasti lastniškega kapitala se je spremenila tudi sestava finančnih sredstev, saj je delež delnic prvič presegel delež vlog in tako postal največji v sestavi. S tem so delnice in drug lastniški kapital zajemali največji delež v strukturi finančnih sredstev (37,3 odstotka), sledili so bančne vloge (34,8 odstotka), sredstva v obliki zavarovanj in pokojninskih shem (10,7 odstotka), gotovina (8,7 odstotka) ter dolžniški vrednostni papirji in druge terjatve (4,9 odstotka). Vrednost posojil je ostala nespremenjena (2,6 odstotka)," so izračunali na Sursu. 

Posojila in druge finančne obveznosti gospodinjstev so konec leta 2025 znašli 19,8 milijarde evrov, njihov obseg pa je bil v primerjavi z letom 2024 večji za 1,3 milijarde. K porastu so največ prispevala dolgoročna posojila (83,5 odstotka vseh finančnih obveznosti), preostali delež pa so sestavljali komercialni krediti in predujmi, kratkoročna posojila in drugo. 

"Gibanje skupne vrednosti posojil kaže, da se zadolževanje gospodinjstev v zadnjih letih nadaljuje, pri čemer so imela velik delež tako stanovanjska kot potrošniška posojila," pišejo na Sursu. 

Število stanovanjskih kreditov v zadnjem desetletju neprekinjeno narašča, njihov obseg se je od leta 2015 povečal za 68,8 odstotka. Rast skupne vrednosti potrošniških posojil je bila še izrazitejša: v desetletnem obdobju za 79,2 odstotka in letno za 9,3 odstotka. 

Zadolženost gospodinjstev - razmerje med finančnimi obveznostmi iz posojil in bruto razpoložljivim dohodkom - je lani znašala 41,2 odstotka, kar je precej manj od povprečja evrskega območja (77,5 odstotka).