7. junij je dan, posvečen varnosti hrane. Letošnji poteka pod sloganom "Varna hrana danes za zdrav jutri". Zdrav jutri v najširšem pomen besede – varna hrana namreč prispeva k zdravemu življenju, zdravemu gospodarstvu, zdravemu planetu in zdravi prihodnosti, so poudarili v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS)
"Zaradi približno 200 različnih vrst bolezni, povzročenih z zastrupljeno hrano, po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije na svetu vsako leto zboli 600 milijonov ljudi, od tega 23 milijonov v Evropi. Zaradi zastrupitve s hrano vsako leto umre 420.000 ljudi (v Evropi 4600), in sicer zaradi bolezni, ki bi jih lahko preprečili," so izpostavili statistične podatke.
Za varnost hrane morajo skrbeti prav vsi v prehranski verigi – od pridelovalcev in predelovalcev do končnih uporabnikov. In prav pri slednjih se zelo rado "zalomi". Domača gospodinjstva so zaradi pomanjkljive higiene pri ravnanju s hrano in neustreznega skladiščenja živil vir kar tretjine vseh okužb in zastrupitev s hrano.
Pet korakov za varnost živil v domačem gospodinjstvu (vir: ZPS)
1. Poskrbimo za ustrezno osebno higieno. Za preprečevanje prenosa okužb je najpomembnejša higiena rok. Pred vsakem rokovanju z živili in po njem si roke temeljito umijmo.
2. Z rednim čiščenjem vzdržujmo čistočo na pripomočkih in površinah za pripravo in shranjevanje hrane.
3. Surova in toplotno obdelana živila ustrezno ločujmo, saj s tem preprečimo nastanek navzkrižnega onesnaženja.
4. Živila shranjujmo v ustreznem temperaturnem območju, v hladilniku vzdržujmo temperaturo pod 5 °C.
5. Pri pripravi hrane pazimo, da jo toplotno obdelamo do ustrezne središčne temperature.
Zastrupitve s hrano
Živila, ki so najpogosteje kontaminirana z nevarnimi mikroorganizmi, so meso in mesni izdelki, ribe in ribji izdelki, morski sadeži, jajca in izdelki iz jajc, mešana in predpripravljena hrana, sadje, zelenjava, surovo mleko ter mlečni izdelki iz surovega mleka.
Čeprav okužbe in zastrupitve po navadi hitro minejo, so izjemno neprijetne. Največkrat se kažejo kot slabost, driska in bruhanje. Možni pa so tudi resnejši zapleti in takrat je nujno poiskati zdravniško pomoč. Tovrstnim neprijetnostim se lahko izognemo ali pa vsaj močno zmanjšamo tveganje zanje, če se držimo zgornjih petih korakov.
Umetnost uporabe hladilnika
Morda se sliši nenavadno, a pravilna razporeditev hrane v – seveda čistem – hladilniku lahko podaljša njen rok trajanja in zmanjša nevarnost kontaminacije.
"Dobro je vedeti, da je najhladnejši spodnji del hladilnika, najvišja in najbolj nestalna temperatura pa je na vratih hladilnika. Na spodnji polici, kjer je temperatura najnižja, zato hranimo bolj občutljiva živila, kot so ribe, surovo meso in jajca," svetujejo na ZPS. Na srednje police postavimo mleko in mlečne izdelke, zgornje pa naj bodo rezervirane za manj občutljivo hrano in živila, ki jih bomo hitro pojedli. Sadje in zelenjavo shranjujemo v za to namenjenih predalih, medtem ko lahko na vratih svoj prostor dobijo sokovi, marmelade in omake – skratka manj občutljiva živila z daljšim rokom trajanja.
Hladilnika ne napolnimo do zadnjega kotička, saj mora hladen zrak neovirano krožiti, hkrati pa s tem zmanjšamo možnost za navzkrižno onesnaženje, še dodajajo. Temperatura v hladilniku naj bo največ pet stopinj Celzija.
Za čiščenje polic in predalov uporabimo krpo in malo tople vode s sodo bikarbono ali kisom. Ne uporabljamo čistil, ki lahko škodujejo živilom in našemu zdravju. Poleg rednega čiščenja je pomembno tudi, da sproti pregledujemo vse izdelke v hladilniku in zavržemo tiste, ki jim je rok trajanja potekel. S tem preprečimo, da bi pokvarjena živila širila neprijeten vonj in onesnažila drugo hrano v hladilniku.
V nadaljevanju lahko preberete še nekaj nasvetov, ki smo jih našli na spletnih straneh Zveze potrošnikov Slovenije.
Živila dobro prekuhajte
To še posebej velja za meso, jajca, ribe in školjke.
Juhe in dušena živila naj vrejo vsaj dve minuti, meso naj v središču doseže vsaj 70 °C, perutnina več kot 80 °C. Idealno je, če pri tem uporabljate termometer.
Pri ponovnem pogrevanju živilo dobro prekuhajte.
Zakaj? Pravilno (pre)kuhanje ubije skoraj vse nevarne mikrobe. To še posebej velja za mleto meso, večje kose mesa in perutnino. Študije dokazujejo, da so živila, segreta nad 70 °C, varna za uživanje.
Shranjujte hrano na primerni in varni temperaturi
Ne puščajte hrane na sobni temperature več kot dve uri.
Ohladite in shranite kuhano hrano in občutljiva živila v hladilniku pri temperaturi pod 5 °C.
Postrežena kuhana hrana naj bo vedno vroča – temperatura naj presega 60 °C.
Ne shranjujte hrane predolgo v hladilniku. V njem naj bo le dan ali dva dni, če je ne boste porabili v tem času, pa jo zamrznite.
Ne odtajajte zamrznjenih živil na sobni temperaturi ali pod vodo. Odtajajte v hladilniku ali pa kuhajte zamrznjena.
Zakaj? Pri sobni temperaturi ali temperaturi, nižji od 60 °C, se nevarni mikroorganizmi hitro razmnožujejo. Kadar ohlajena živila shranjujemo na temperaturi pod 5 °C (ne predolgo) in so skuhana na temperaturi nad 60 °C (do dve uri), je razmnoževanje mikrobov počasnejše ali se ustavi.
Uporabljajte pitno vodo in zdrava surova živila
(Neoporečna) voda iz pipe je dobra izbira za gašenje žeje in pripravo hrane. Če niste prepričani, da je neoporečna, jo prekuhajte.
Nakupujte sveža in zdrava živila.
Ko izbirate predelana živila, naj bodo pasterizirana.
Vedno operite surovo sadje in zelenjavo.
Živil s pretečenim rokom uporabe raje ne zaužijte.
Pogrevanje? Seveda!
Uživanje pogrete hrane je varno, pa še manj hrane zavržemo. Je pa tudi tu treba upoštevati nekaj pravil.
Juhe in jedi na žlico pogrejemo samo do vrenja.
Za preostale jedi velja, da živila ohranijo največ hranil, če jih pogrejemo do okrog 73 °C in temperaturo vzdržujemo vsaj pet minut.
Znanstveno potrjeni metodi pogrevanja, ki ohranita največ hranil, sta parjenje in segrevanje z mikrovalovi. Če te možnosti nimamo, pogrevamo v navadni pečici, ki jo najprej segrejemo na približno 120 °C, nato pa temperaturo zmanjšamo na 100 °C in hrano, ki smo jo dali v pekač in dobro pokrili, grejemo 20 minut.
Skuhana živila lahko porabimo tudi tako, da jih predelamo v novo jed. Ostanke riža dodamo juhi, iz makaronov spečemo zmešanko z dodatkom zelenjave in sira ipd.
Že pogreta živila, ki jih ne porabimo, moramo zavreči.
KOMENTARJI (26)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.