Kožni rak je najpogostejši rak v Sloveniji. Po podatkih iz leta 2022 je za tem rakom v državi zbolelo okoli 19.000 oseb, v zadnjih letih pa s kožnim melanomom letno diagnosticirajo okoli 800 oseb, od tega jih 135 zaradi te bolezni umre, je uvodoma povedala zdravnica Katja Jarm z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Povečana pojavnost kožnega raka je predvsem posledica povečane izpostavljenosti ultravijoličnim (UV) žarkom preko sonca. Kot je povedala dermatologinja Laura Đorđević Betetto z dermatovenerološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, je glavni problem tega raka ta, da nastane z zamikom in je posledica izpostavljenosti UV-žarkom izpred 30 let, ne pa tekočega obdobja. V začetku tisočletja je porjavela koža skupaj s sončenjem in obiskom solarija postala zelo popularna, zaradi tega v zadnjih letih beležimo povečan delež ljudi s kožnim rakom, je pojasnila.
Bor Hrvatin Stančič z dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana in Đorđević Betetto sta bila enotna, da zdrava zagorelost ne obstaja, vsaka zagorelost je namreč poškodba kože. Zaradi tega je pomembno, da ljudje ob izpostavljenosti soncu redno nanašajo kremo z zaščitnim faktorjem. Za najboljšo možno zaščito je treba sončno kremo nanašati na dve uri in po vsakem kopanju v morju ali bazenu, je poudarila Đorđević Betetto.
Na vpliv sonca pa ni občutljiva le koža, temveč tudi oči. Ob izpostavljenosti UV-žarkom namreč prihaja do različnih sprememb na očeh, je opozorila v. d. predstojnice očesne klinike UKC Ljubljana Mojca Urbančič. Posebej je izpostavila nevarnost solarne joge, pri kateri ljudje brez zaščite nekaj časa zrejo v sonce. Pri tem lahko pride do opekline na očesni leči, kar lahko povzroči trajno okvaro vida. Urbančič iz istega razloga odsvetuje nezaščiteno opazovanje sončevega mrka.
Škodljivim vplivom prekomerne izpostavljenosti soncu so podvrženi zlasti delavci, ki delajo zunaj. V Evropi je takšnih delavcev okoli 20 odstotkov, je povedala predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana Metoda Dodič Fikfak. Ob tem je obveščenost delavcev o tveganjih dela na soncu in preventivnih ukrepih zelo slaba, okoli 70 odstotkov jih namreč s tveganji ni seznanjenih.
Pri delavcih pa ne prihaja zgolj do težav s kožo, mnogi so namreč kronično dehidrirani. Pomembno vlogo pri zaščiti delavcev pred posledicami izpostavljenosti soncu imajo po mnenju Dodič Fikfak delodajalci. Ti lahko za zaposlene poskrbijo tako, da jim omogočajo dovolj možnosti za odmor v senci, jim ves čas nudijo dostop do brezalkoholne pijače in delo razporedijo tako, da ne delajo v času največje vročine.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.