Kam v hribe? Primerno pot moramo izbrati glede na svoje sposobnosti in upoštevajoč vremensko napoved, opozarja gorski reševalec Danilo Škerbinek.
"V visokogorju, kljub vročini ne smemo biti goli ali pa napol goli, saj bomo tako izgubili preveč tekočine, se bomo mimogrede podrsali po borovcih, opraskali na skali."
Konec tedna vremenoslovci napovedujejo padavine. Torej - v gore ali ne?
"Ob najmanjšem sumu, da gre za naelektreno ozračje, se je treba takoj umakniti z grebenov, se je treba izogniti grap, po katerih curlja ali pa je tudi vlažno, je treba proč od klinov, od zavarovanih poti, kjer je dosti železja, da moramo, če imamo dosti železne in kovinske krame tudi to odložiti ker kovina lahko privleče strelo."
Na pot se je treba odpraviti zgodaj zjutraj, saj je popoldne v gorskem svetu povečana možnost neviht. S poznavanjem manj obiskanih gorskih predelov pa se tudi sredi poletja lahko ognemo gneči.
"Opažamo, da ljudje neradi povedo kam gredo, pustijo za sabo sled, ali pa, da se ne vpisujejo v knjige."
Največ dela s priložnostnimi obiskovalci gora imajo gorski reševalci v turističnih krajih, kot so Bovec, Bohinj in Kranjska gora.
"Prejšnji teden se mi je pripetilo, da sem prišel do D postaje na Kaninu in ob osmi uri je iz kabine skupaj z mano izstopilo okoli 100 ljudi, med katerimi nas je bilo primerno opremljenih kvečjemu kakšnih pet. Večina nas je krenila proti velikemu Kaninu in že po dveh urah hoje nas je presenetila nevihta."
Morda se bomo Slovenci bolje opremljali potem, ko bo reševanje plačljivo. Gorski reševalci sicer delo opravljajo prostovoljno, vendar pa pri polovici nesreč povprečno več kot uro sodeluje helikopter. Ura letenja pa stane okoli 400.000 tolarjev.
Gorske nesreče
O številu nesreč v gorah in problemih gorske reševalne službe v Sloveniji smo se pogovarjali z načelnikom Gorske reševalne službe Tonetom Smolejem.
Se je v primerjavi z lanskim letom letos v gorah zgodilo več nesreč?
V primerjavi z lanskim letom je v letošnjem letu manj intervencij v gorah, vendar je zaskrbljujoče to, da je več smrtnih primerov. Skupno je bilo v letošnjem letu 23 takih, ki jim nismo mogli več pomagati, samo v gorskem delu pa 13, kar pomeni štirje več kot v vsem lanskem letu. Seveda je pa tudi treba povedati, da je tudi več adrenalinskih športov kar pomeni, da smo že v letošnjem letu imeli 25 nesreč samo z jadralnimi padali. Kljub temu, da je akcij številčno manj, pa so bile te nesreče, ki so se pripetile, zelo hude, zelo tragične in to nas tudi skrbi.
Kateri pa so glavni vzroki?
Letošnje leto je specifično. Vedno si bili vzroki zdrsi, letošnje leto pa je ravno obratno, so pa padci na prvem mestu.
Zakaj ocenjujete, da je tako?
Predvidevam, da gre za premajhno zbranost, da se planinci odpravljajo na ture, ki jim še niso dorasli, da se v planine odpravlja zelo veliko število različnih ljudi, pa tudi dejavnost se je začela bolj ukvarjati s težkimi potmi kot včasih.
Je pa treba verjetno tudi upoštevati, da smo v vrhuncu sezone, da je pred nami še avgust in da bo gneča še hujša. Verjetno pričakujete še več intervencij?
Gotovo. Lansko leto sta bila sedmi in osmi mesec s približno 50 odstotki celega leta. Letos je bilo samo v sedmem mesecu 50 nesreč, približno 10 manj kot lansko leto. V avgustu pa se je začelo zelo slabo, tako, da nas resnično skrbi, da bo avgust tisti mesec, ki bo nadoknadil število vseh nesreč, ki so se zgodile lansko leto.
Ste mnenja, da zadostuje dežurna služba na Brniku le ob koncih tedna, ali pa bi morala biti tudi ob delavnikih, torej ves teden?
Lansko leto smo pri analizi ugotovili, da gremo na dežurstvo tudi ob petkih. To smo letos tudi storili, tako da smo vse petke, sobote in nedelje dežurni na Brniku. Bila je dilema, ali dežurati tudi v ponedeljek, vendar nikoli ni bilo ugotovljeno, ali je več nesreč ob petkih ali jih je več ob ponedeljkih. Največ jih je ob sobotah in nedeljah, to smo ugotovili. Če bo letošnja analiza pokazala, da so se nesreče dogajale ob drugih dnevih v večjem številu, bomo mi vsekakor razmišljali, da pokrijemo tudi te dneve. Vendar pa je pa problem tudi na strani nas samih. Delavniki so resnično problem, ker smo zaenkrat še povsem amaterji. Že ob petkih dajemo svoje letne dopuste, da lahko dežuramo. Vendar to ni merilo in tudi to ni ovira. Če bo ugotovljeno, da smo potrebni še kakšen drug dan, se bo gorska reševalna služba v Sloveniji zavzemala in trudila, da to tudi naredi. V našem interesu je, da skrajšamo odzivni čas do ponesrečenca.