Slovenija

Varnost dela zakonito

Maribor, 07. 12. 2005 18.25 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Direktor poslovnega sistema Varnost Maribor zagotavlja, da poslujejo zakonito in bo tako tudi v prihodnje.

Delodajalci zaradi nizkih cen storitev varovanja delavcem ne morejo zagotoviti zakonsko določenih postavk, opozarja direktor Varnosti
Delodajalci zaradi nizkih cen storitev varovanja delavcem ne morejo zagotoviti zakonsko določenih postavk, opozarja direktor Varnosti FOTO: POP TV

Poslovni sistem Varnost Maribor bo tudi v prihodnje izpolnjeval vse zahteve, ki so osnova za zakonito in kakovostno opravljanje storitev s področja zasebnega varovanja, je zagotovil direktor Varnosti Marjan Pišek. Ob tem je opozoril, da do izteka prehodnega obdobja, ki ga določa novi zakon o zasebnem varovanju, to je do 2. januarja 2006, veljajo vse obstoječe licence za fizično in tehnično varovanje, podeljene po starem zakonu iz leta 1994.

Poslovni sistem Varnost Maribor sicer sestavlja osem podjetij v Sloveniji in dve podjetji v tujini, eno v Srbiji in drugo v Makedoniji. Skupaj poslovni sistem zaposluje 1200 delavcev, od tega tretjino v tujini. Letni prihodek Varnosti dosega pet milijard tolarjev, dobiček pa je dvoodstoten. Varnost dosega 14-odstotni tržni delež, kar poslovni sistem uvršča na tretje mesto za Sintal in podjetje G7.

Varovali bodo osebe, premoženje in denar

Po besedah Piška je Varnost že oddala vloge za pridobitev novih licenc in jim priložila pisna dokazila o izpolnjevanju z zakonom in v standardih predpisanih pogojev za podelitev licenc. Varnost bo tako po 2. januarju 2006 imela licence za varovanje oseb, za varovanje premoženja, za prevoz in varovanje denarja ter drugih vrednostnih pošiljk, za varovanje javnih zbiranj, za upravljanje z varnostno-nadzornim centrom ter za načrtovanje in izvajanje varnostnih sistemov, je napovedal Pišek.

"V Sloveniji je zaposlenih skoraj 5000 licenciranih varnostnih oseb, ki delajo v nekaj več kot 100 podjetjih. Dobički v panogi so relativno nizki,"
je povedal Pišek in dodal, da je izredno zaskrbljujoče, da veliko število podjetij posluje na robu, brez zadostnih sredstev za preživetje, kaj šele za razvoj.

"Rob pa na žalost v naši panogi poleg finančnega problema pomeni tudi problem zakonitosti delovanja,"
je poudaril Pišek in za primerjavo dodal, da v Avstriji deluje le 16 varnostnih podjetij.

V Sloveniji se je stanje panoge spustilo na raven, ko delodajalci zaradi nizkih cen storitev varovanja delavcem ne morejo zagotavljati in izplačevati zakonsko določenih postavk. Žal se tudi naročniki varnostnih storitev prepogosto odločajo le na osnovi cene, seveda najnižje, in ne na osnovi strokovnosti izvajalca in kakovosti opravljene storitve. direktor Varnosti Marjan Pišek

Položaj ni rožnat

Predsednica Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije Dragica Andlovič je ocenila, da socialni položaj v dejavnosti varovanja ni rožnat. Dejala je , da si sindikat prizadeva za sklenitev nove kolektivne pogodbe, ki bi prinesla višjo izhodiščno plačo od sedanje, ki znaša v bruto znesku 106.000 tolarjev. Ob tem je še opozorila, da približno polovica od 100 varnostnih podjetij v državi ne izpolnjuje določb kolektivne pogodbe.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10