Koliko tisoč ljudi bi papež privabil, kdaj bi lahko prišel, katere kraje bi obiskal? Vse to so vprašanja, ki jih odpira vabilo predsednika vlade Janeza Janše papežu Leonu XIV. Pritrdilni odgovor pa bi pomenil, da bi se Slovenija s pripravami na prihod Svetega sedeža srečala že tretjič.
17. maja leta 1996 je na brniškem letališču pristalo letalo s papežem Janezom Pavlom II. Začel se je njegov tridnevni obisk Slovenije. Od Brezja vse do Postojne – v treh dneh ga je skupno pričakalo skoraj 300.000 ljudi. Tri leta pozneje, ko se je za enodnevni pastoralni obisk vrnil v Maribor, pa se je tam zbralo okoli 200.000 ljudi.
"Enkratno je, čudovito, res lepo. /.../ Jaz sem danes v nebesih. /.../ Mi je v veliko veselje, da bom spoznal svetega očeta, da ga bom videl v živo. /.../ To je eno takšno doživetje, ki ga naši predniki niso doživeli, čeprav bi ga radi." Tako so nam tedaj pripovedovali ljudje, ki so ga pričakali.
Velike množice pa pomenijo tudi velik varnostni zalogaj. O izkušnjah s preteklih obiskov smo govorili tudi z našim Edijem Pucerjem, ki jih je spremljal neposredno s terena. "Tako kot pri ameriških predsednikih, je vse vnaprej načrtovano, je pa veliko bolj diskretno. Varnostniki so lepo v temno oblečeni, ne kažejo orožja, niso takšni 'bodyguardi' že navzven. Veliko bolj prijazno je vse skupaj," razlaga.
Tako pomemben obisk seveda spremlja tudi natančno določen protokol. Kako je ta videti v praksi, dobro ve Bojana Košnik Čuk, ki je bila pred 30 leti del protokolarne ekipe. "Diplomatski protokol je bil zadolžen za sprejem na letališču, samo to proceduro iz letala," pripoveduje.
In še – da so tovrstnih obiski verskih voditeljev bistveno drugačni od tistih državnih uradnikov. "Morda je pri tovrstnem obisku prisotnega več čustvnega naboja, drugačna povezava protokolov – tukaj je treba upoštevati tudi cerkveni protokol, ne samo diplomatskega in državniškega. Ampak mislim, da to naša država zmore, nekaj izkušenj s tem že imamo in menim, da se bomo dobro izkazali," dodaja Košnik Čukova.
Mnenju se pridružujejo tudi na Policiji – poudarjajo, da ima Slovenija dolgoletne izkušnje z varovanjem tujih predstavnikov.
Vprašanja o prihodu smo poslali tudi na Sveti sedež, odgovor še čakamo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.