19°C

Varnost pacientov v krizi, na zdravstvene delavce pa izjemni pritiski

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
AVTOR
Ti.Š. /STA /
KOMENTARJI
8
Danes obeležujemo svetovni dan varnosti pacientov, ki poteka v znamenju sporočil "Varni zdravstveni delavci, varni pacienti" in "Govorite o varnosti zdravstvenih delavcev". Letošnja slogana se osredotočata na medsebojno povezanost med varnostjo zdravstvenih delavcev in pacientov, je zapisano na spletni strani ljubljanskega kliničnega centra.

Svetovni dan varnosti pacientov je letos posvečen zdravstvenim delavcem in njihovi varnosti, ki je neposredno povezana z varnostjo pacientov pri zdravstveni obravnavi. Še posebej je na preizkušnji v času epidemije covida-19. Skrb za varnost pacientov simbolizira osvetlitev z oranžno svetlobo pomembnih stavb in drugih znamenitosti po svetu.

Svetovni dan varnosti pacientov je letos posvečen varnosti zdravstvenih delavcev.
Svetovni dan varnosti pacientov je letos posvečen varnosti zdravstvenih delavcev.FOTO: iStock

Da je varnost zdravstvenih delavcev še posebej pomembna, saj so zaposleni v zdravstvenih in socialnih zavodih ključni pri obvladovanju epidemije, hkrati pa tudi med najbolj ogroženimi družbenimi skupinami, so poudarili tudi v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Cilj svetovnega dneva varnosti pacientov je povečati globalno ozaveščenost in razumevanje o varnosti pacientov. Oranžna barva simbolizira osrednjo vlogo pacienta. Tema tokratnega dneva, ki smo ga sicer prvič po razglasitvi 24. maja 2019 na generalni skupščini Svetovne zdravstvene organizacije (SZO oziroma WHO) zaznamovali lani, je še posebej posvečena varnosti zdravstvenih delavcev v času epidemije.

Letošnji slogan kampanje Govorite o varnosti zdravstvenih delavcev! spodbuja odprte pogovore o varnosti pacientov, so zapisali na spleti strani ministrstva za zdravje. Globalizacija izničuje tradicionalne razlike med domačimi in tujimi zadevami, zato SZO svet poziva k ukrepanju za izboljšanje varnosti zdravstvenih delavcev in pacientov. K aktivnostim se pridružuje tudi Slovenija.

Pandemija razkrila številne 'razpoke' zdravstvenega sistema

Ob dnevu so na spletni strani Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana opozorili, da so se države članice WHO tudi zavezale, da bodo varnost pacientov priznale kot ključno zdravstveno prednostno nalogo, in se strinjale, da bodo ukrepale za zmanjšanje varnostnih odklonov v zdravstvenih ustanovah.

Svetovna zdravstvena organizacija je prvič v letu 2019 17. september razglasila za Svetovni dan varnosti pacientov z napotkom  'Varnost pacientov: prednostna naloga vseh v zdravstvu'. Letošnji moto WHO 'Varni zdravstveni delavci, varni pacienti – Govorite o varnosti zdravstvenih delavcev' se osredotoča na medsebojno povezanost med varnostjo zdravstvenih delavcev in varnostjo pacientov. To poudarja potrebo po varnem delovnem okolju za zdravstvene delavce kot pogoj za zagotavljanje varnosti pacientov. Skupaj s tem sloganom WHO predlaga aktivnosti za ukrepanje.

Gre za povečevanje usklajenih globalnih ukrepov za varnost pacientov, uvedbo ukrepov za zmanjševanje preprečljivih varnostnih odklonov, ozaveščanje vodilnih in ostalih zaposlenih pri vseh izvajalcih zdravstvene dejavnosti, ozaveščanje javnosti in medijev o ključnih vprašanjih v povezavi z varnostjo pacientov, razvijanje in preizkušanje novih pobud za izboljšanje varnosti pacientov in pomoč pacientom, da prispevajo k lastni varnosti.

Zdravstvena oskrba zaradi pandemije namreč doživlja največjo krizo na področju varnosti pacientov doslej in povzroča izjemni pritisk na zdravstvene sisteme po vsem svetu.

Zdravstveni sistemi lahko delujejo le z zdravimi zdravstvenimi delavci, za zagotavljanje varne oskrbe pa je ključna usposobljena in motivirana zdravstvena delovna sila, so še zapisali.

Pandemija je tako razkrila velike izzive, s katerimi se srečujejo zdravstveni delavci po vsem svetu. Delo v stresnem okolju pa poveča tudi tveganje za zdravje in varnost zdravstvenih delavcev, zaradi česar so še bolj nagnjeni k napakam, ki bi lahko povzročile škodo pacientu.

"S ponosom lahko zapišemo, da smo se v UKC Ljubljana z varnostjo pacientov in zaposlenih začeli sistematično ukvarjati že leta 2004, ko je že poklicna skupina postavila temelje Sistema upravljanja z odkloni in tveganji in ga leta 2008 tudi vpeljala v prakso. V našem zavodu si že več kot desetletje prizadevamo za sistematično izboljševanje varnosti pacientov; pomeni manj neželenih odklonov in tveganj za paciente ter posledično čim boljši izidi zdravljenja," so ob tem še zapisali na spletni strani UKC Ljubljana.

Razglasitev Svetovnega dneva varnosti pacientov zato sprejemajo kot dodatno spodbudo za nadaljnji razvoj in izboljševanje kulture varnosti v zdravstvenem sistemu.

Obeležujemo svetovni dan varnosti pacientov. Kampanji so se pridružili tudi v UKC Ljubljana.
Obeležujemo svetovni dan varnosti pacientov. Kampanji so se pridružili tudi v UKC Ljubljana.FOTO: iStock

"V času nove resničnosti, ko se svet sooča s pandemijo covida-19, je varnost zdravstvenih delavcev še posebej pomembna, saj so zaposleni v zdravstvenih in socialnih zavodih ključni pri obvladovanju pandemije, hkrati pa tudi med najbolj ogroženimi družbenimi skupinami," poudarjajo tudi na Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je lani 17. september prvič razglasila za Svetovni dan varnosti pacientov. WHO pa ob letošnjem dnevu predlaga tudi nujne in trajnostne ukrepe vseh zainteresiranih strani, da prepoznajo in investirajo v varnost zdravstvenih delavcev kot prednostno nalogo za varnost bolnikov.

"Na varnost zdravstvenih delavcev na delovnih mestih vpliva več dejavnikov. Med njimi so prilagoditev organizacije dela, prostorskih in kadrovskih pogojev ter vodenja delovnih procesov, vzdrževanje visoke strokovne in etične ravni delovanja organizacije, zagotavljanje zaščitne opreme in ustrezno usposabljanje zaposlenih ter skrb za podporno in konstruktivno komunikacijo med zaposlenimi," je povedala Irena Špela Cvetežar, predsednica Delovne skupine za nenasilje v zdravstveni in babiški negi, ki deluje v okviru Zbornice – Zveze. "Zgolj zdravstveni delavec, ki sta mu na delovnem mestu zagotovljena dostojanstvo in varnost, lahko zagotavlja ustrezno varnost in zdravstveno oskrbo pacientov," dodaja Cvetežarjeva.

V kriznih razmerah je temelj učinkovitega in uspešnega delovanja organizacij prav v etičnih, vzajemnih, podpornih in dobrih odnosih med zaposlenimi, ki jih je mogoče razvijati le v delovnih okoljih, kjer je visoka stopnja medsebojnega zaupanja. Tu je odgovornost vodstvenih struktur v zdravstvenih in socialnih zavodih ključna, poudarjajo v Delovni skupini za nenasilje v zdravstveni in babiški negi.

Slovenija se je kot država zavezala, da bo varnost pacientov priznala kot ključno zdravstveno prednostno nalogo in da bo ukrepala za zmanjšanje varnostnih odklonov v zdravstvenih ustanovah. Gre za povečevanje usklajenih globalnih ukrepov za varnost pacientov, uvedbo ukrepov za zmanjševanje varnostnih odklonov, ozaveščanje vodilnih in drugih zaposlenih pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti ter javnosti o ključnih vprašanjih v povezavi z varnostjo pacientov. V okviru javnega posvetovanja se bo ministrstvo s predlogi in komentarji vključilo tudi k oblikovanju globalnega akcijskega načrta za varnost pacientov 2021-2030 z naslovom Na poti k ničelni škodi za paciente v zdravstvenem varstvu.

"Zaupanje med zaposlenimi gradimo najprej tako, da s svojim zgledom etičnega ravnanja vzbujamo zaupanje v svoje odločitve oziroma ravnanja. Nadalje moramo načrtno vzpostavljati možnosti za skupinsko in individualno zaupno komunikacijo, v kateri lahko vsak zaposleni izrazi svojo stisko, težave, dileme ali nestrinjanje. Konflikte, ki so v kriznih razmerah praviloma bolj pogosti, je treba reševati strpno in konstruktivno," izpostavlja Irena Špela Cvetežar. Zagotavljati je treba tudi transparentnost in strokovnost pri sprejemanju odločitev, ki posegajo v varnost zaposlenih in pacientov. Zaposlene je treba pravočasno informirati o nujnih ukrepih, spremembah v delovnih procesih in glede vseh vidikov zagotavljanja njihove varnosti. Za ohranjanje zaupanja, motivacije za delo ter pripadnosti organizaciji v kriznih razmerah je treba zaposlenim zagotoviti tudi psihosocialno podporo ter druge oblike pomoči, ko jo potrebujejo.

Simbolna osvetlitev z oranžno svetlobo

Z namenom ozaveščanja in opozarjanja širše javnosti na pomembnost zagotavljanja varnosti pacientov, ter da je varnost zaposlenih v zdravstvu neposredno povezana z varnostjo pacientov, so se tej kampanji pridružili tudi v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec z osvetlitvijo stavbe in aktivnostmi skozi ves teden.

Svetovni dan varnosti pacientov so obeležili tudi v UKC Ljubljana, kjer med drugim sodelujejo številni strokovnjaki. V ta namen so danes v glavni stavbi kliničnega centra in na Prešernovem trgu v Ljubljani postavili stojnici, na katerih promovirajo nošenje ustrezne zaščitne opreme ter ustrezno umivanje in razkuževanje rok. Obiskovalci stojnice so si lahko ogledali tudi opremo zdravstvenih delavcev, ki obravnavajo paciente s covidom-19. Poleg tega so mimoidočim delili razkužila in nasvete za ustrezno preventivno obnašanje, je pri tem pojasnila medicinska sestra in pooblaščenka za varstvo pacientov v UKC Ljubljana Jelka Mlakar.

Tudi pred magistratom so postavili stojnico z zdravstveno-vzgojnimi vsebinami, kjer so promovirali zaščito pred okužbami s predstavitvijo zaščitne opreme.

Za ogled vsebine z družbenih omrežij omogoči piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke

Vlade po svetu ne posvečajo zadostne pozornosti zaščiti medicinskih sester

Poročilo Mednarodnega sveta medicinskih sester (International Council of Nurses – ICN), objavljeno ob svetovnem dnevu varnosti pacientov, sicer razkriva, da vlade po svetu ne posvečajo zadostne pozornosti zaščiti izvajalcev zdravstvene nege. Zaradi novega koronavirusa je v 44 državah, za katere so na voljo podatki, umrlo že več kot tisoč medicinskih sester. Glede na to, da je stopnja okužb pri zdravstvenih delavcih približno 10 odstotkov vseh okužb po svetu, ICN ugotavlja, da je izmed približno 30 milijonov okuženih ljudi po svetu tri milijone zdravstvenih delavcev.

"Preprosta in neizpodbitna resnica je, da sta varnost zdravstvenih delavcev in varnost pacientov dve plati istega kovanca – ne moremo imeti enega brez drugega," pa je ob predstavitvi poročila povedal Howard Catton, izvršni direktor ICN.