Varnost traktoristov: Slovenija po številu traktorjev prava velesila

Agencija za varnost prometa je danes v prostorih izpitnega centra v Mariboru organizirala dogodek za večjo varnost voznikov traktorjev s predavanji in praktičnimi prikazi na vadbeni površini. Konec leta 2022 je bilo v Sloveniji namreč registriranih že več kot 119.000 traktorjev. Po številu traktorjev na prebivalca je Slovenija tako prava velesila, saj ima povprečno vsak 17. prebivalec doma traktor. Za vožnjo traktorja voznik potrebuje veljavno vozniško dovoljenje F kategorije. Na dan 27. marca je bilo v Sloveniji 299.012 imetnikov veljavnega vozniškega dovoljenja kategorije F. 

Današnji govorci so predstavili opravljanje izpita za to kategorijo, varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki, varnostne vidike teh vozil v prometu ter ugotovitve inšpekcijskih nadzorov. Ker je sezona dela na kmetijskih zemljiščih že v teku, večina opravil pa se izvaja s traktorjem, so bila opozorila Agencije in Policije namenjena tudi pozivu voznikom traktorjev k varni, previdni in odgovorni vožnji, ostalim voznikom motornih vozil pa k strpnosti do voznikov teh vozil. V petih letih je bilo v Sloveniji zabeleženih 757 prometnih nesreč s traktorjem, v katerih je umrlo devet voznikov traktorjev, 19 je bilo hudo, 85 pa lahko telesno poškodovanih.

Slovenija velesila po številu traktorjev

Simona Felser, v. d. direktorja Agencije za varnost prometa, je opozorila, da je poleg registriranih traktorjev po nekaterih ocenah še mnogo neregistriranih, njihova povprečna starost pa narašča. To so predvsem starejši stroji, ki so najpogosteje brez kabine ali varnostnega loka in se kot taki ne morejo registrirati. Za uporabnike so tudi bistveno nevarnejši ob morebitnem prevračanju in predstavljajo veliko tveganje v prometu. Felserjeva je opozorila, da tudi za voznike traktorjev velja prepoved vožnje pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi, med vožnjo pa je prepovedana uporaba mobilnega telefona.

Varnost voznikov traktorjev v prometu

Franc Kancler, Biotehniška šola Maribor, je predstavil varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki in povedal, da ima vsaj en traktor polovica slovenskih kmetij, dva ima četrtina kmetij, tri ali več pa ima okrog 10 odstotkov kmetij. Vsak traktor letno opravi 280 delovnih ur, kar pomeni, da so slabo izkoriščeni, je izpostavil. V 70 odstotkih je odgovornost za nesrečo pri teh voznikih na človeku, v 15 odstotkih na podlagi (vozna površina) in v 15 odstotkih na stroju. Med vzroki prometnih in delovnih nesreč traktorjev so po besedah Kanclerja slaba ocena terena (zdrs, prevrnitev), vožnja čez rob cestišča (prevrnitev), neprilagojena hitrost ter vstop na traktor ali na priključek, ko se ta že premika. 

Voznik traktorja nikdar ne sme biti bos, v natikačih ali drugi neustrezni obutvi ali opremi, je bil še jasen Kancler. Obvezna je uporaba smernika pri spremembi smeri vožnje, česar se morajo vozniki traktorjev zavedati ves čas, prav tako je potrebna največja možna mera previdnosti pri vključevanju s stranske na glavne ceste. Če traktorski priključek nima sedeža, na njem nikakor ni dovoljeno prevažati ljudi, prav tako ni dovoljen prevoz otrok v kabini do starosti leta in pol, od starosti leta in pol do višine 140 cm pa je prevoz otrok mogoč z obvezno uporabo otroškega sedeža. Izpostavil je tudi pomen varnostnega loka in uporabe varnostnega pasu.

Boštjan Koletnik, samostojni policijski inšpektor s Policijske uprave Maribor, je predstavil ugotovitve varnosti traktorjev v cestnem prometu na območju PU Maribor. Lani so na tem območju zabeležili 35 prometnih nesreč z udeležbo voznikov traktorjev, največ na območju policijskih postaj Ptuj in Lenart. Kar 66 odstotkov so jih povzročili vozniki traktorjev sami. Ker je traktor počasi vozeče vozilo, mora imeti nameščeno označevalno tablo za takšna vozila. Voznik vozila, ki vozi na čelu kolone z nižjo hitrostjo od največje dovoljene hitrosti, se mora, če ga kolona ne more varno prehiteti, na prvem primernem kraju umakniti z vozišča in pustiti kolono vozil mimo. Koletnik je poudaril, da je za delo na njivi ali polju nujna uporaba varnostnega pasu, za neuporabo je predpisana globa.

Med delom na njivi se na traktor in priklopnik nabereta zemlja in blato, ki ga marsikdo nato nanese na cesto, kjer takšna onesnaženost lahko predstavlja nevarnost v prometu. Zakon zato veleva, da je vozilo treba očistiti ob vsaki vključitvi v cestni promet. Traktor mora biti registriran, tehnično brezhiben s prižganimi in čistimi lučmi ter odsevniki in ustrezno opremljen z utripajočo rumeno lučjo, če ima pripet priključek, ki je širši od traktorja. Pomembno je tudi pravilno pritrjevanje tovora na vozilo, je dejal Koletnik in poudaril, da je Agencija za varnost prometa pripravila poseben pripomoček, ki je odlično pomagalo za pravilno pritrjevanje.

Lani več kot 111.000 tehničnih pregledov traktorjev, večina na terenu

Večina tehničnih se zaradi specifike tovrstnih vozil opravi na terenu. To v praksi pomeni, da organizacije, ki izvajajo tehnične preglede traktorjev na terenu, morajo za te lokacije izpolnjevati posebne pogoje, lokacije in termine pa morajo priglasiti Agenciji za varnost prometa. Imetnik traktorja lahko izbere med trenutno 1.646 veljavnimi lokacijami za opravljanje tehničnega pregleda na terenu. Natančne lokacije in čas izvajanja objavi izvajalec tehničnih pregledov. Trenutno je priglašenih več kot 200 terminov za opravljanje takšnega pregleda, v postopku priglasitve pa jih je še nekaj manj kot 400 (na dan 28. 3. 2023). V letošnjem letu je bilo izvedenih že 456 terminov, v katerih so se opravljali tehnični pregledi na terenu. 

Število traktorjev in tehničnih pregledov traktorjev od leta 2020 do 2022 počasi narašča.

V Sloveniji skoraj 300.000 imetnikov vozniškega dovoljenja kategorije F

Za vožnjo traktorja voznik potrebuje veljavno vozniško dovoljenje F kategorije. Ob upoštevanju zadnjega petletnega povprečja (2018–2022) vsako leto 250 oseb opravi izpit kategorije F, ne da bi predhodno že imeli veljavno vozniško dovoljenje kategorije B. Značilnosti opravljanja vozniškega izpita te kategorije je predstavil Janez Meznarič. Podrobno je spregovoril o dokumentih, ki so potrebni za opravljanje vozniškega izpita in učne stopnje usposabljanja ter praktični del vozniškega izpita. V Sloveniji je 21 šol vožnje, ki so registrirane za usposabljanje. V lanskem letu je bila stopnja uspešnosti teoretičnih izpitov v povprečju okrog 43 odstotkov.