"Z varnostjo v predoru Karavanke smo lahko vsaj delno zadovoljni, še posebej zato, ker ta ocena popravlja sliko o varnosti v slovenskih predorih, ki je bila lani zaradi najslabše ocene predora Ljubelj zelo črna," je dejal urednik Moto revije Franci Kmetič.
Sicer pa naj bi bile največje pomanjkljivosti karavanškega predora, da je enoceven, v njem ni zvočnikov, nima fizičnih zapor vhoda, ni označeno, v katero stran je treba bežati, manjkajo pa tudi vzporedni rovi za izhod v primeru nesreče.
Ocenjevanje predorov poteka po različnih merilih, kot so sistem predora, stanje predora, promet in nadzor prometa, komunikacije, zasilni izhodi, požarna varnost, požarno prezračevanje in krizni menedžment.
Direktorica področja za urejanje in vzdrževanje pri Družbi za avtoceste Nataša Kovše je dejala, da slovenski predori niso v slabem stanju, je pa po njenem mnenju treba spremeniti odnos uporabnikov do teh objektov. "Slovenci zagotovo ne upoštevamo omejitve 100 kilometrov na uro skozi predore. Redko upoštevajo te omejitve celo tovorna vozila," je dejala Kovšetova in izrazila zaskrbljenost zaradi večje verjetnosti nesreč ob neupoštevanju predpisov.
