Če ne prej, je slovenska javnost postala pozornejša na problem varne hrane s potrditvijo prvih dveh primerov bolezni BSE pri kravah v Sloveniji. Še zdaleč pa ne gre samo za BSE. Tveganja pomenijo tudi razni dodatki k živilom in pijačam v obliki konzervansov, pesticidi, po novem pa tudi gensko spremenjena živila. Sredi poletja smo jih odkrili tudi v Sloveniji, ko je zveza potrošnikov objavila podatke mednarodne raziskave, po kateri je bila prekoračena vsebnost gensko spremenjene koruze in soje v dveh izdelkih, za katera sta proizvajalca - mariborski Intes in ljubljanska Jata trdila, da sta neoporečna.
»Nimamo učinkovitega nadzora nad uvozom gensko spremenjene (GS) koruze in soje oziroma GS živil iz držav, ki imajo velik obseg proizvodnje tovrstnih poljščin,« nam je povedala Marjana Peterman z Zveze potrošnikov Slovenije. Do onesnaženja živil, ki vsebujejo gensko spremenjene organizme (GSO) po njenem mnenju prihaja tudi zato, ker pri uvozu ni ločevanja med zrnjem za prehrano živali in prehrano ljudi.
Ko inšpekcija ne dokonča svojega dela...
In kako kaznovanje kršilcev poteka v praksi? Oglejmo si primer. Sredi marca letos smo ob prisotnosti vodje veterinarskih inšpektorjev za širše območje Ljubljane Bojanom Ivanušo naleteli na hladilno skrinjo prodajalne Mesnin dežele Kranjske, v kateri so bili neoznačeni vampi in pljučne pečenke. Inšpektor je takrat odredil prepoved in uničenje omenjenih izdelkov. Za začetek postopka pri sodniku za prekrške bi morala veterinarska inšpekcija poslati pisno poizvedbo o odgovorni osebi in odgovorni osebi v podjetju. Kljub temu, da je od našega odkritja neoznačenega mesa minilo že pol leta, pa se to še vedno ni zgodilo.
»Za prijavo oziroma končanje postopka ima veterinarska uprava oziroma inšpekcija rok eno leto. Medtem ima stranka osem dni časa, da odgovori na poizvedbo,« nam je pojasnjeval veterinarski inšpektor Ivanuša. Na naše vprašanje, ali je kršilec, v tem primeru Mesnine dežele Kranjske, na poizvedbo že odgovorili, pa smo dobili presenetljiv odgovor. »Ne, ker je bila poslana šele prejšnji teden,« nam je povedal Ivanuša.
Z zavlačevanjem mnoge kršitve zastarajo
Ker je inšpekcija s poizvedbo v našem primeru zavlačevala kar pol leta, sploh ne preseneča, da inšpektorjev in sodnikov za prekrške nihče od kršiteljev ne jemlje preveč resno. Mnogo prekrškov s področja varnosti živil v roku dveh let preprosto zastara, tako kot se je zgodilo z nekim mesarjem iz okolice Ljubljane, katerega imena iz previdnosti ne bomo omenjali, ker bi nas zaradi žalitve dobrega imena morda sodno ali celo fizično preganjal. »Zadeva pri tem človeku oziroma pri tem nosilcu dejavnosti je zelo pereča, ker si niti slučajno ne morem predstavljati vstopa brez zaščite policije,« smo izvedeli od inšpektorja Ivanuše. Ta mesar je namreč dosegel zastaranje svojega primera zgolj s pritožbo, pa čeprav je prodajal pristno gorenjsko zaseko, ki jo je brez dovoljenja izdeloval tako, da je zmešal svinjsko maščobo in zmlete plesnive klobase, ki jim je potekel rok trajanja. Potem, ko so ga odkrili, se je mesar do inšpektorjev vedel izjemno neprijazno.»Šlo je za grožnje z ubojem s sekiro, nožem, tako da je bilo treba prav dobesedno uiti iz mesnice,« pravi Ivanuša. Naj dodamo, da temu mesarju licence za delo niso odvzeli.
Morda bo kršitelj »celo« kaznovan
Kljub temu naj bi se učinkovitost nadzora živil in kaznovanja kršiteljev v zadnjem obdobju izboljšala, kar kaže tudi zadnji primer Mesnice Fingušt iz Pragerskega, ki ji grozi celo odvzem licence.
»Zdravstvena inšpekcija je vse, kar je bilo na prodajnih policah izločila, nas je o tem tudi obvestila v kilogramih in pa seveda o teži, ki je bila izločena. Ta ukrep pa traja še za vse prebivalstvo, če ima morda doma še kakšen takšen izdelek, da ga vrne oziroma zavrže,« je povedal direktor Veterinarske uprave RS Zoran Kovač. Kot je pokazala anketa med kupci v Finguštovi mesnici, pa bodo potrošniki njegove mesne izdelke raje pojedli kot pa zavrgli.
Medtem so v preiskavi Finguštove dokumentacije za obdobje zadnjih treh let potrdili nove primere ponarejenih laboratorijskih izvidov. Ti dokumenti naj bi postali tudi predmet kriminalistične preiskave, obtožnice in morda čez mnogo let celo sodbe. Sicer pa bodo imeli slovenski veterinarski inšpektorji in mesarji v naslednjih dveh tednih priložnost pokazati, kakšna je raven nadzora nad mesom in mesnimi izdelki. Toliko časa bodo namreč njihovo delo pregledovali evropski veterinarski inšpektorji.
