Pandemija novega koronavirusa je – na že tako velik kup globalnih izzivov – dodala še novo veliko težavo. Pomočnica generalnega sekretarja za politične zadeve in varnostno politiko Nata Bettina Cadenbach je prepričana, da "je najbolj pomembno, da se zdravstveni izziv ne sprevrže v varnostnega." "Tega se skoraj ne da dovolj poudariti, saj želijo nekateri akterji zdravstveno krizo izkoristiti za promocijo avtoritarnih modelov vladanja. Dogaja se nam, da se sredstva, ki niso vojaška, spreminja v orožje," je dodala, pri tem pa izpostavila informacijsko tehnologijo, celo dobavno verigo. "Gre za trende, ki smo jim bili priča že pred pandemijo, jih je pa pandemija postavila v fokus." In na te izzive bo treba najti odgovor, je dejala.
"Če si predstavljamo evropsko in transatlantsko varnostno arhitekturo po pandemiji covida, se moramo zavedati, da bo do trenutka, ko bo kriza zaradi covida končana, še minilo nekaj časa. Na tej stopnji pa lahko pregledamo začetne lekcije in iz njih potegnemo nauke. Pod drobnogled moramo vzeti svoje instrumente moči, ki niso vojaški, in kako jih uporabimo za strateške interese zahodne demokracije. Izboljšati bo treba Natovo politično dimenzijo. Osredotočiti se moramo na netipične varnostne grožnje, kot so podnebne spremembe, kibernetski izzivi, za to moramo imeti odgovore. Tudi na področju novih tehnologij moramo imeti partnerje," je dodala in poudarila, da bo potrebno sodelovanje, še posebej z EU, Združenimi narodi ... "Zavedati se moramo, da izzivi danes niso omejeni, ampak globalni."
Boj proti pandemiji se bo kazal na različnih področjih, tudi v obrambnih proračunih držav. Kaj to pomeni na primeru Slovenije, je pojasnil obrambni minister Matej Tonin, ki je dejal, da je Slovenija ravno sredi odločanja o naših sredstvih za obrambo: "Če pa želimo razumeti, kje smo, pa so recimo stroški delovanja letalonosilke enaki letnemu obrambnemu proračunu Slovenije." Nas pa pandemija covida-19 uči, da je lahko takšno orožje tudi ohromljeno, po drugi strani pa lahko kibernetski napad cela mesta pusti brez elektrike, je dodal Tonin, ki meni, da moramo razviti nova sredstva za bitko v kibernetskem prostoru in se prilagoditi novim situacijam. Je pa ocenil, da je Slovenija v svoje dokumente preveč pogosto zapisala obljube, ki jih ni uresničila, zaradi česar je bila nezanesljiv partner.
Pozornost je te dni seveda usmerjena v Belorusijo, kjer je zavrelo po volitvah. Generalna sekretarka Ovseja Tuula Yrjola je dejala, da namerava v Belorusijo odpotovati trojka, ki bo skušala vzpostaviti dialog, kar naj bi bil prvi korak. "Upam, da bo Belorusija to sprejela," je dodala. Če komunikacija ne bo rešila težav, obstajajo drugi mehanizmi, s katerimi bi poskusili reševati situacijo. "Najprej pa moramo natančno identificirati odprta vprašanja in videti, ali država želi sodelovati pri reševanju." Mednarodna skupnost je Belorusijo že obravnavala tudi po prejšnjih volitvah, država takrat ni želela sodelovati.
Kriza covida-19 pa ima tudi neposredni vpliv na terensko delovanje sil. Generalni poveljnik ameriške vojske v Evropi Christopher Cavoli je dejal, da se, kljub premiku dela vojakov iz Nemčije na Poljsko, ZDA ne umikajo iz Evrope. "Dokaz tega je, da sem jaz tukaj, še boljši pa, da je okoli 35.000 ameriških vojakov v 16 evropskih državah in Izraelu. Zaveza ZDA je resnična, lani sem imel na voljo proračun v višini treh milijard dolarjev. Je pa res, da od zaveznikov pričakujemo večji prispevek," je dodal. "Vesel sem, da ima Slovenija načrt o povečanju sredstev." Se je pa vojska pri delu prilagodila "novi realnosti", za katero si sicer ne želijo, da ostane stalnica – med drugim vojake pred prihodom na vojaške vaje testirajo na covid-19, kar se je izkazalo za uspešen pristop.
Namestnik pomočnika sekretarja Urada za evropske in evrazijske zadeve Matt Boyse je ocenil, da danes dobro poznajo načine, kako deluje Rusija, novost na prizorišču pa je Kitajska, ki skuša države od zahoda k sebi preusmeriti s pomočjo trgovine, vlaganj, torej z ekonomskimi prijemi. "Kriza novega koronavirusa pa je na dan prinesla še dodatne prijeme, tudi krizo so spremenili v orožje, v upanju, da bodo ljudje pozabili, da smo v tej situaciji prav po kitajski zaslugi, sami pa bodo izšli kot rešitelji. Maske in ventilatorje so bolj kot podarjali, prodajali, na koncu pa se je še izkazalo, da je vse skupaj slabe kakovosti. Prav tako pa so želeli, da so sprejemi pošiljk slovesni javni dogodki," je dejal Boyse. To pa ni edini pristop: "Kitajci hodijo naokoli in grozijo. Trgovanje s Kitajsko je realnost sveta, ampak zdaj skušajo po svoje izkoristiti infrastrukturo, kar vidimo v Afriki, tudi Evropi, kjer so po krizi kupovali na primer tudi pristanišča, kar vzbuja zaskrbljenost." Tako kot določena tehnologija: "Kitajska je 5G uporabila za situacijo, kjer je zdaj vse pod nadzorom kot v velikem bratu." Zaskrbljujoče je, da se želi zdaj države, ki so se po izhodu iz komunizma priključile zahodnemu svetu, zdaj od tega odvrniti, je še ocenil.
Da je svet soočen z vse več izzivi, se je strinjal generalni direktor za CSDP in krizni odziv Pawel Herczynski, ki je izpostavil vse večjo nevarnost hibridnih groženj: "Evropska unija mora prevzeti več odgovornosti za lastno varnost. To so tudi pričakovanja naših partnerjev, pričakujejo, da bomo igrali večjo vlogo na tem področju, da bo vloga EU in Nata bolj povezana. Večja vloga EU v varnosti in obrambi bo okrepila tudi Nato. Bolj avtonomna Evropa pa bo tudi bolj močna v svetu. Vemo, da diplomacija sama po sebi pogosto ni dovolj, samo vojaška moč pa ne more zagotoviti dolgoročne stabilnosti, zato moramo ustvariti sistem politik in orodij, ki bo povezal diplomacijo, varnost, obrambo, finance, razvoj, humanitarno pomoč ..."
Profesor katedre za nacionalno varnost in področnih študij v Centru Marshall Matthew Rhodes je ocenil, da ni le Kitajska izkoristila počasnega odziva na pandemijo, enako je storila Rusija, ob tem pa sta poskrbeli še za širjenje novic, ki so zameglile dejstva o pandemiji. "Države so morale pomoč celo vračati, ker je bila nekakovostna, potem ko je pomoč delovala zelo impresivno na poročilih," je dejal Rhodes, ki meni, da morajo države na takšne situacije postati bolj odporne. "To bi moral biti tudi projekt za čezatlanstsko sodelovanje," je ocenil.
Govorci so sicer kljub številnim izzivom izrazili prepričanje, da se bodo pristojne ustanove na grožnje vendarle odzvale učinkovito. "Bo pa prihodnost brez dvomov zapletena, zato mora tudi Slovenija investirati v svojo varnost. In če želi biti Evropa globalna sila, kar gotovo želi biti, so za to potrebne tri stvari: močna vojska, enotna diplomacija in močna ekonomija," je ob koncu ocenil Tonin.
Na panelu o prihodnosti kibernetskega prostora, ki je sledil panelu o digitalizaciji, je uvodoma spregovoril minister za javno upravo Boštjan Koritnik, ki je poudaril tudi "pozitivno" plat pandemije covida-19. Kot je dejal, je pospešila digitalno preobrazbo sveta, kar pa hkrati pomeni, da moramo več pozornosti nameniti kibernetski varnosti. Dodal je, da Slovenija podpira predlog Evropske komisije o ustanovitvi skupne enote za kibernetsko varnost, poudaril pa je pomen digitalizacije javnih storitev in vzdrževanja trajnostnega evropskega digitalnega ekosistema.
Eden izmed sodelujočih na panelu je bil Karel Řehka, direktor češke Agencije za kibernetsko in informacijsko varnost (NÚKIB). Spregovoril je o kibernetskih napadih na bolnišnice, še posebej pa je izpostavil napad, ki se je zgodil na vrhuncu epidemije na Češkem, tarča pa je bila druga največja bolnišnica v državi, in sicer v Brnu. V tej bolnišnici je tudi eden izmed največjih laboratorijev za testiranje na covid-19. Odpovedati so morali številne operacije in preusmeriti nove, akutne paciente v drugo bolnišnico. Kot je povedal Rehka, je trajalo več tednov, da so računalniške sisteme v celoti spravili nazaj v pogon. Direktor Nukiba je dodal, da so se iz reševanja tovrstnih napadov naučili predvsem, da kibernetska varnost ni vprašanje, ki ga preprosto prepustiš IT-jevcem, temveč vprašanje organizacije in menedžmenta. Prav tako je ključno, da v tovrstnem primeru vsi znotraj napadene organizacije delajo skupaj, kibernetsko varnost pa je nujno okrepiti še preden se začne kriza. "Hekerji vedo, kam udariti, bolnišnice so bile takrat najbolj ranljive," je dejal.
Gostje so spregovorili tudi o tem, kako pomembno je, da vlade in privatni sektor združijo moči pri preprečevanju in odzivanju na obstoječe kibernetske grožnje.
KOMENTARJI (179)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.