S predsednico republike sta v petek, ko se je prometna nesreča zgodila na primorski avtocesti v predoru Kastelec, potovali tudi dve njeni prijateljici. Peter Jambrek naj bi po informacijah Televizije Slovenije (TVS) predsednici očital ogrožanje državne varnosti, saj se druži z ruskimi državljani.
V uradu predsednice z morebitno ustavno obtožbo niso seznanjeni, jih pa ne preseneča. Po njihovih navedbah so obtožbe neutemeljene, saj ima ta oseba dvojno državljanstvo, ob ruskem ima od leta 2016 tudi slovenski potni list.
Predlog ustavne obtožbe lahko sicer vloži najmanj 30 poslank in poslancev, za potrditev predloga pa mora glasovati večina vseh poslancev.
Predlog ustavne obtožbe je do zdaj doletel le nekdanjega predsednika republike Danila Türka, ki pa je bil v DZ sicer zavrnjen. Spomladi 2010 jo je tedaj opozicijska SDS vložila, ker se ni strinjala z odlikovanjem nekdanjega republiškega sekretarja za notranje zadeve Tomaža Ertla, ki naj bi bil odgovoren za sistematične kršitve človekovih pravic.
Varnostni konvoj brez ustrezne razdalje? Policisti opozarjajo na neskladje pravil
"Zahtevamo temeljito, strokovno in nepristransko preiskavo," so po nesreči predsednice države jasni v Policijskem sindikatu. Opozarjajo, da javnost, dokler niso razjasnjene vse okoliščine, ne sme odgovornosti pripisovati zgolj vozniku policistu. Nesreča pa odpira še eno pravno dilemo: ali lahko odškodnino od države zahteva tudi huje poškodovana ruska državljanka, čeprav sama ni bila varovana oseba?
Kako hitro je varnostni konvoj vozil skozi predor, za zdaj ni znano. Jasno pa je, da med vozili ni bilo ustrezne varnostne razdalje in prav to bo treba natančno razčistiti, opozarjajo v Policijskem sindikatu, saj interna navodila voznikom varovanih oseb narekujejo vožnjo tik za vozilom pred njimi, prometni predpisi pa zahtevajo ravno nasprotno.
"Vsaka vožnja varovane osebe se posebej načrtuje zato pa mi zahtevamo oziroma pričakujemo, da bo preiskava celotna oziroma celovita in da bo pokazala tudi vse ostalo ozadje, kako je bil načrt narejen, ali je bilo vse pravilno," je poudaril podpredsednik Policijskega sindikata, Marko Jakac.
Ker se je vožnja končala z nesrečo, je po mnenju pravnega strokovnjaka Mihe Šepca v javnem interesu tudi podatek, kdo sta bili osebi, ki sta se poleg predsednice vozili v vozilu.
"Če ne bi bilo te nesreče, če bi se samo odpeljali na nek šov, pa se ne bi nič zgodilo, morda ne bi bilo nekega pretiranega interesa, kdo te dve osebi sta. Tukaj pa zdaj je, ker moramo vedeti, kdo je bil v avtu, kaj se je dogajalo, to so informacije, ki so za javnost pomembne, vseeno gre za predsednico, ki je ena najbolj pomembnih oseb v državi," je pojasnil.
In da bi se morali tega zavedati tudi civilisti, ki se vozijo v varovanih vozilih. "Ko vstopijo v uradno službeno vozilo, grejo na protokolarno vožnjo, potem lahko računajo na to, da bo javnost lahko računajo na to, da bo javnost izvedela, kdo so. Če se pa družijo doma zasebno pa javnost tega ne bo izvedela."
Prepričan je da lahko hudo poškodovana sopotnice predsednice celo toži državo za odškodnino. Ob tem Policijski sindikat spomni, da so bili ostro proti temu, da se varnostniki s policije premeščajo pod urad predsednice.
"Preneslo se je v nek urad, nek drug organ, kjer v bistvu policija ni več policija, to so policisti, ki niso več v policiji. Opozarjali smo na nejasno razmejitev odgovornosti, strokovnega vodenja, nadzor nad temi policisti," je kritičen Jakac. "Izvajajo pa policijska pooblastila, kakor je nam znano Direktor za policijske naloge na MNZ še vedno izvaja nadzor nad temi policisti."
Spomnimo, premier Janez Janša je svoje varovanje pred tedni znova prenesel nazaj na Center za varovanje in zaščito v okviru policije. Namreč že njegov predhodnik Robert Golob si je, tako kot za njim Pirc Musarjeva, omislil posebno varovanje, ločeno od policije.




























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.