Varuh glede pravic migrantov ugotovil več nepravilnosti

Kot so v sporočilu za javnost še spomnili pri varuhu, o zakonitosti vračanja tujcev brez odločbe o vrnitvi presoja tudi ustavno sodišče, na katero je ustavno pritožbo vložil prav varuh s soglasjem tako vrnjenega maroškega državljana.

V zadevi kamerunskega državljana, ki je utrpel verižno vračanje iz Slovenije prek Hrvaške v Bosno in Hercegovino, so posredovali z mnenjem amicus curiae pred upravnim sodiščem. Na podlagi zaključenega postopka je slovenskim organom zdaj s pravnomočno sodbo naloženo, da tožniku omogočijo vstop v Slovenijo in mu dovolijo, da zaprosi za mednarodno zaščito.

"Težave pri tolmačenju, pomanjkanje pravne pomoči in nedosledna uporaba protokolov"

Nekatere pomanjkljivosti, ki negativno vplivajo na postopke na meji v Sloveniji, so varuhu znane še iz časa pred letom 2018. Pri varuhu so izpostavili zlasti nedosledno kakovost, včasih pa tudi odsotnost jezikovnega tolmačenja, pomanjkanje dostopa do pravne pomoči, nedosledno uporabo protokola za mladoletnike brez spremstva in primere vrnitev mladoletnikov brez spremstva brez izdaje odločbe o vrnitvi.

Osebe, ki želijo zaprositi za mednarodno zaščito, so pridržane v predsprejemnih prostorih azilnega doma, v pogojih prezasedenosti brez prostega dostopa do njegovih drugih delov, brez izdane odločbe o pridržanju in možnosti vložitve pravnega sredstva, opozarja varuh človekovih pravic. Že po obisku azilnega doma leta 2018 je varuh ugotovil, da takšna obravnava kaže na de facto odvzem svobode gibanja.

Lani so bili migranti pridržani v zabojnikih z malo dnevne svetlobe

Kot so še spomnili v sporočilu za javnost, so bili sredi lanskega leta v Centru za tujce v Postojni migranti pridržani v zabojnikih z malo dnevne svetlobe, brez možnosti dnevnih izhodov in gibanja na prostem. Nastanitev v zabojnikih naj bi bil začasni ukrep z namenom preprečevanja širjenja covida-19, ki naj bi trajal med 10 in 14 dni. A je osebje varuha ugotovilo, da lahko pridržanje v zabojnikih traja tudi po več kot mesec dni, trajanje take namestitve ni bilo beleženo niti se niso izvajala druga preverjanja o tem, kako dolgo so bili posamezniki v zabojnikih.

Varuh je zaznal tudi prekomerno uporabo policijskih psov in pristojnim organom predlaga, naj takšno prakso opustijo. Med obiski je varuh nadalje ugotovil, da se rok šestih delovnih dni za evidentiranje prošenj za azil pogosto ne upošteva, zato je ministrstvu za notranje zadeve predlagal različne ukrepe.

Varuh pa se zavzema tudi za spremembo dolgoletne prakse, po kateri se otroke v postopkih vračanja, vključno z otroki brez spremstva, nastanjuje v postojnski Center za tujce, namesto v primerne ustanove, kot to predpisuje zakon.

Poročilo je izšlo v času, ko na hrvaško policijo letijo obtožbe zaradi nasilnega in nezakonitega vračanja beguncev v Bosno. Hrvaško policijo je več beguncev obtožilo, da so jih okradli in jih poniževali.