Vrste glavobolov in njihova pogostnost
Glavobol je zelo pogost pojav, saj ga vsaj enkrat v življenju doživi približno 78 % ljudi. Obstaja več vrst glavobolov, med najpogostejšimi pa so tenzijski glavobol, ki se kaže kot občutek pritiska na obeh straneh glave, migrenski glavobol, ki je zelo močan in ga pogosto spremljajo slabost, občutljivost na svetlobo ali zvok ter včasih avra, ter glavobol v skupkih, ki povzroča hudo bolečino na enem predelu glave, pogosto za očesom.
Glede na raziskavo, poimenovano včeraj (ang. yesterday), ki je zajela več kot 8000 odraslih v Evropski uniji, je 15–17 % Evropejcev v zadnjih 24 urah pred raziskavo doživelo glavobol. Pri 56 % teh ljudi je bila bolečina močna ali zelo močna, 6 % pa jih je moralo odpovedati svoje vsakodnevne obveznosti zaradi neznosne bolečine. Te številke niso le statistika, ampak predstavljajo življenja ljudi, ki se dnevno borijo z glavoboli in omejitvami, ki jih ti prinašajo.
Slabe navade, ki prispevajo h glavobolom, in kako jih spremeniti
Čeprav se zdi, da so glavoboli neizogibni, se lahko s spremembo dnevnih navad in življenjskega sloga zmanjšata njihova pogostnost in intenzivnost. Poglobimo se torej v navade, ki vplivajo na pojav glavobolov, ter poglejmo, kako lahko že danes naredimo pozitivno spremembo.
1. Nezadostna hidracija
Nezadostna hidracija je eden izmed glavnih razlogov za nastanek glavobolov. Ko telo trpi zaradi pomanjkanja tekočine, lahko dehidracija povzroči zoženje krvnih žil in posledično glavobole.
Zato imejte vedno pri sebi steklenico ali kozarec z vodo. Če vam ni všeč okus navadne vode, dodajte koščke sadja. Če ste zelo zaposleni, se osredotočite na pitje vode pred, med in po vsakem obroku. Redno pitje vode čez dan preprečuje dehidracijo in zmanjšuje tveganje za glavobole.
2. Nezdrava prehrana
Nezdrava prehrana, ki vključuje prekomerno uživanje sladkorja, nasičenih maščob in drugih nezdravih živil, lahko povzroči vnetje v telesu, kar vodi do glavobolov.
Sprememba prehranjevalnih navad v smeri bolj uravnotežene in zdrave prehrane je ključna. V obroke vključite čim več svežega sadja, zelenjave in virov beljakovin (ribe, meso, mlečni izdelki). S tem boste poskrbeli za sitost in zmanjšali željo po nezdravi hrani.
3. Pomanjkanje gibanja
Pomanjkanje telesne aktivnosti lahko povzroči napetost v mišicah, kar vodi do tenzijskih glavobolov.
Redna telesna aktivnost, kot je vsaj pol ure hoje ali druge zmerno intenzivne vadbe vsaj trikrat na teden, lahko zmanjša napetost v mišicah ter s tem pogostnost glavobolov.
4. Neurejene spalne navade
Neurejene spalne navade lahko povzročijo izčrpanost, ki vodi v glavobole. Pomembno je zagotoviti dovolj časa za spanje ter vzdrževati redne spalne vzorce.
Za kakovosten spanec poskrbite z ustrezno pripravo na spanje. Izogibajte se kofeinu in težki hrani, ustvarite prijetno okolje v spalnici z zatemnjenimi zavesami in primerno temperaturo. Pred spanjem si privoščite branje, meditacijo ali toplo kopel, da umirite misli in telesu omogočite lažji prehod v spanec.
5. Stresne situacije
Stres je eden izmed najpogostejših povzročiteljev glavobolov v sodobnem svetu. Vsakodnevni pritiski in tesnoba lahko povzročijo napetost v mišicah ter s tem glavobole.
Učinkovite tehnike obvladovanja stresa, kot so meditacija, globoko dihanje in terapevtske tehnike sproščanja, lahko pomagajo zmanjšati stres. Odločite se za eno izmed teh tehnik in bodite vztrajni. Le vztrajnost prinese kakovostne rezultate.
6. Čakanje, da bolečina postane neznosna in vztrajanje pri istem zdravilu
Mnogi ljudje se izogibajo jemanju zdravil, dokler bolečina ne postane neznosna, kar je napaka. Zdravilo deluje bolj učinkovito, če ga vzamemo v zgodnji fazi. Zato ga vzemite takoj, ko začutite bolečino, in preprečite njeno stopnjevanje.
Mnogi ljudje vztrajajo pri istem protibolečinskem zdravilu za vsak glavobol, ne da bi se zavedali, da morda ne deluje ustrezno ali da bi lahko bilo bolje preizkusiti drugo možnost. Ne bojte se preizkusiti novega zdravila. Vsak posameznik ima individualne potrebe in odzive telesa, zato vsako zdravilo ne bo ustrezalo vsakemu. Pomembno pa je, da se pred spremembo posvetujete z zdravnikom ali farmacevtom.
Nimate časa za bolečino? Čas je za Lekofusin!
Naj vas bolečina ne ustavi. Zdravilo Lekofusin hitro lajša bolečino, da se lahko posvetite pomembnejšim stvarem v življenju.
Lekofusin začne delovati že po 15 minutah, učinek pa traja več kot 8 ur. To doseže z združitvijo ibuprofena in paracetamola, ki skupaj učinkovito lajšata bolečine. Ibuprofen zmanjšuje vnetje in znižuje zvišano telesno temperaturo, medtem ko paracetamol dopolnjuje njegovo delovanje pri lajšanju bolečin.
Lekofusin je idealen za blaženje blagih do zmernih bolečin, kot so migrena, glavobol, bolečine v križu, mišicah in sklepih, zobobol, menstrualne bolečine, simptomi prehlada in gripe ter boleče grlo. Prav tako pomaga pri zniževanju zvišane telesne temperature.
Več o Lekofusinu si lahko preberete TUKAJ.
Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Viri:
Stovner LJ, et al. Cephalalgia. 2007; 27, 193–210.
Andrée C, et al. J Headache Pain. 2014; 15(1): 33.
Steiner TJ, et al. The Journal of Headache and Pain. 2019; 20: 57.
Povzetek glavnih značilnosti zdravila Lekofusin 200 mg/500 mg filmsko obložene tablete, dostopno na: www.cbz.si, zadnji dostop: 29. 05. 2024.
Lek farmacevtska družba, d. d., Verovškova ul. 57, 1526 Ljubljana, Slovenija.
Informacija pripravljena: April 2024 | SI2405303125
Naročnik oglasne vsebine je Lek farmacevtska družba, d. d.
