'Vaščane je bilo strah, saj če ne bi dobili pomoči, bi jim pogorele vasi'

60-letni Dušan Simonovski se je rodil v makedonski vasi Mitrašinci v občini Berovo, ki je od mesta, kjer je gorelo, oddaljena okoli štiri kilometre. V Slovenijo, v vojsko, je prišel pred 41 leti in v naši državi tudi ostal. Živi v Kranju, je oče dveh hčerk in dedek šestim vnukom.

V svoj rojstni kraj v Severno Makedonijo je odšel na dopust štiri dni, preden je nato tam zagorelo. Ker je že 40 let prostovoljni gasilec pri PGD Sava Kranj in Stražišče, je takoj začutil dolžnost, da nekdanjim sokrajanom pomaga ukrotiti uničujoče ognjene zublje. Pripovedoval nam je, kaj se je dogajalo.

Zagorelo je 1. avgusta, najprej v mestu Kočani, ki je od Berova oddaljen okoli 38 kilometrov. "Tam so sprva gasili zaposleni in civilisti. Nato se je požar razširil na območje Delčeva in kasneje v Pehčevo. Glede na to, da je naša vas blizu, smo za požar v Delčevu in Pehčevu izvedeli praktično takoj. Valil se je gost dim iz gozda nad vasmi," je pojasnil.

'Dim, ki se je valil, je bil gost in črn'

Ogenj je pretil več vasem. V Istevniku so zagoreli hlevi, cerkev in nekaj domov. V Crniku se je vžgala ena hiša. Vasi Umlena, Robovo, Mačevo in Budinarci pa so bile ogrožene in tam je svoj košček v mozaiku pomoči dodal tudi Simonovski. "Lokalnim gasilcem sem takoj priskočil na pomoč in pomagal pri gašenju. Požar je bil na težko dostopnem mestu in se je zaradi vetra ter visokih temperatur zelo hitro širil. V dolžino je segal 35, v širino pa 15 kilometrov. Dim, ki se je valil, je bil gost in črn. Gorel je pretežno borov gozd in podrastje," je opisal, kakšno je bilo stanje na terenu.

Ker lokalni gasilci niso bili kos ognjenim zubljem, je najprej prišla bolgarska okrepitev, nato pa še prva ekipa slovenskih pripadnikov gasilskih enot in civilne zaščite. "Glede na to, da poznam večino slovenskih gasilcev, sem se takoj povezal z njimi in tudi ves čas sodeloval z njimi. Pohvalil bi svojega kolega Jožeta Tiringerja iz PGD Britof, ki je že drugič gasil na tem območju," je izpostavil sogovornik.

Simonovski je bil med prvimi na žarečem prizorišču. Takoj mu je bilo jasno, da domači gasilci sami ne bodo mogli obvladati obsežnega ognja. Imajo namreč staro in slabo opremo za gašenje, je povedal: "Gasili smo s starimi cevmi, cisterna FAP, ki je iz leta 1960, pa je prestara in ne zmore takih požarov. Slovenski kolegi so zato prevzeli celo operacijo in vodili gašenje. Naknadno so se jim pridružili gasilci iz Avstrije, ki so prav tako zelo prispevali k uspešni ubranitvi vasi. Zaradi nedostopnosti terena, smo s osredotočili na reševanje vasi in držanje obrambe pred požarom. Gozd je žal pogorel."

'Njihova pripravljenost je bila na višku, svoje znanje so prenašali na lokalne gasilce'

Boj z ognjem je vedno nevaren, še posebej pa v takih okoliščinah, kjer je na težko dostopnem terenu in se zaradi vremenskih razmer hitro širi, je poudaril sogovornik. "Veter je ogenj krepčal in naglo preusmerjal. Požar smo gasili s 'preoravanjem' terena, obrambo pa smo držali z močenjem tal. Gasilci so bili odlični, njihova pripravljenost je bila na višku. Svoje znanje so prenašali tudi na lokalne gasilce," jih je navdušeno pohvalil.

Domačini pomagali po svojih močeh

Tudi vaščani so posamezniki, ki so s svojimi dejanji pokazali, da je človeška solidarnost lahko kos moči narave. Simonovski je povedal, da so domačini stopili skupaj, čistili teren in sekali drva, tako da so gasilci lahko naredili obrambo pred ognjem. "Vse vaščane je bilo strah, saj če ne bi dobili pomoči, bi jim pogorele cele vasi. Hvaležni smo društvom iz Slovenije, Avstrije in Bolgarije. Srbija pa je poslala helikoptersko pomoč, Romunija dve letali, ki sta gasili iz zraka."

Kot je dejal Simonovski, so domačini tudi ves čas nosili hrano in pijačo našim gasilcem na teren. "Zelo so pohvalili slovenske gasilce," je poudaril. Ob koncu našega pogovora pa je strnil, da je bila zanj ta izkušnja zelo čustveno naravnana: "Saj gre za moje rojstno mesto. Sam sem poskusil pomagati po svojih najboljših močeh in ponosen sem, da sem lahko pomagal svojim prijateljem, domačinom in gasilcem."

Severna Makedonija je Slovenijo za pomoč sicer zaprosila 3. avgusta v okviru mehanizma EU na področju civilne zaščite. Naša država je pomoč zagotovila že naslednji dan, najprej v obliki začasne sestave Civilne zaščite za gašenje gozdnih požarov, ki je štela 48 pripadnikov in 17 vozil. Kasneje, 10. avgusta, pa so na teren napotili še rotacijo enote Civilne zaščite za gašenje požarov v naravnem okolju z 51 pripadniki in štirimi vozili.