Besedilo sporazuma je danes potrdil tudi odbor DZ za zunanjo politiko, kot pa je na novinarski konferenci pojasnil direktor vladne službe za zakonodajo in vodja slovenske pogajalske skupine Matjaž Nahtigal, se bosta obe strani o datumu podpisa sporazuma še dogovorili. Člani vlade po besedah Nahtigala na besedilo dokumenta niso imeli bistvenih vsebinskih zadržkov, proti pa so glasovali trije ministri iz vrst ZLSD.
O vsebini sporazuma Nahtigal ni govoril, poudaril pa je, da dokument tudi na mednarodno-pravni ravni formalizira in utrjuje ustavno načelo ločitve Cerkve od države in obenem nedvoumno opredeljuje razmerje med slovenskim pravnim redom in kanonskim pravom, pri čemer je slednje podrejeno pravnemu redu RS.
Sporazum tudi v presojo ustavnemu sodišču
Sporazum bo vzporedno s postopkom ratifikacije v DZ predložen tudi v presojo ustavnemu sodišču. Nahtigal je prepričan, da bo sporazum test pred ustavnim sodiščem uspešno prestal. Vladna pogajalska skupina sicer ocenjuje, da je sporazum usklajen in odpravlja vsa vprašanja, ki so v preteklosti dopuščala dvoumnosti in različne možne interpretacije. Sporazum pravno-formalno potrjuje odnose med katoliško cerkvijo, kanonskim pravom in pravnim redom Slovenije, ki v tem obdobju že veljajo, in jih tako samo potrjuje na ravni mednarodnega sporazuma, je še zatrdil Nahtigal.
Za izboljšave, ki so bile vnešene v besedilo, vladna pogajalska skupina ocenjuje, da so v skladu s sprejetimi pogajalskimi izhodišči in ustrezajo pričakovanjem vlade, zato je tej tudi predlagala, naj sporazum sprejme, saj je prepričana, da so nadaljnje pogajalske možnosti izčrpane. Sveti sedež je nekatere izboljšave sprejel - ne sicer vseh, vendar pa tiste, za katere je slovenska stran menila, da so pomembne.
Izrecna podrejenost kanonskega prava ni omenjena
Izrecno podrejenost kanonskega prava v sporazumu sicer ni navedena, je pa Nahtigal pojasnil, da za to obstajajo jasne metode pravnih interpretacij. Tako po njegovih besedah sporazum ne dopušča nobenih dilem v primeru kolizije med kanonskim pravom in pravnim redom RS - v takšnem primeru namreč prevlada slovenska zakonodaja, kar je bilo po besedah Nahtigala potrjeno tudi s strani predstavnikov Svetega sedeža. Nahtigal je tudi pojasnil, da sporazum ne nalaga ali zapoveduje, pa tudi ne prepoveduje nadaljnjih možnih dogovorov, pri čemer pa ne postavlja vsebinskih zahtev, ne opredeljuje vsebinskih odprtih vprašanj in ne podaja nobenih rokov.
ZLSD glasovala proti
Po besedah Nahtigala vsebinskih zadržkov na besedilo sporazuma na vladi ni bilo, trije ministri iz vrst ZLSD, ki so glasovali proti, pa so imeli po njegovih navedbah zadržke proceduralne narave, ki se tičejo koalicijske pogodbe. Vendar koalicijska pogodba z vatikanskim sporazumom ni kršena, kar priznavajo tudi pri ZLSD.
ZLSD bo sicer svoja stališča o tem predvidoma predstavila na petkovi novinarski konferenci. Ministri ZLSD so že aprila glasovali proti sprejetju izhodišč za nadaljevanje pogajanj o sporazumu. Stranka je tedaj menila, da bi lahko kljub napredku v procesu usklajevanja besedila, v koaliciji ob zagotovitvi dodatnega časa dosegli še več.
Vlada je usklajeno besedilo sporazuma sprejela že marca 2000 in pooblastila vodjo tedanje delegacije za podpis sporazuma. Tedaj so se pojavili očitki, da posamezni deli sporazuma niso dovolj jasni. Pogajanja so nato zastala po izglasovani nezaupnici takratni vladi Janeza Drnovška, nova Drnovškova vlada pa je po volitvah znova izrazila pripravljenost za nadaljevanje pogajanj in v ta namen aprila imenovala novo sedemčlansko komisijo za nadaljevanje pogajanj.
V vladni pogajalski skupini so poleg vodje Nahtigala še državni sekretar na MZZ Iztok Simoniti, predstojnik katedre za mednarodnopravne znanosti na Pravni fakulteti v Ljubljani Miha Pogačnik, Peter Bekeš z MZZ, Janez Lenarčič iz urada predsednika vlade, generalni sekretar vlade Mirko Bandelj in državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Hinko Janull.
