'Včasih si ure potoval na obisk k sorodnikom, danes nam zadostuje en klic'

Če je družina dve do tri ure na dan povezana in skupaj nekaj počne, se v možganih proizvedejo potrditveni občutki, pravi terapevt in vodja Centra za zdravljenje zasvojenosti v ZD Nova Gorica Miha Kramli: "Prazniki so nastali zaradi notranjih potreb človeka. Razdeljeni so čez celo leto, da omogočajo potrditvene občutke. Nastali so z namenom, da je človek uglašen z zakonitostmi, ki mu omogočajo, da raste."

V osnovi praznika je "biti z drugim", še dodaja: "Danes se je s prisotnostjo nove tehnologije ta namen preoblikoval v 'samo spomni se ga za trenutek, daj mu eno minimalno pozornost'. Z enim klicem že potešimo potrebo, da bi bili z nekom."

Med prazniki lahko naletimo na težavo, da je naenkrat veliko družinskih druženj, ki težko stečejo brez telefona, opaža Julija Menoni, svetovalka pri Logoutu, kjer pomagajo osebam, ki so se zaradi pretirane uporabe spleta znašle v težavah. "Ob bogato obloženi mizi gledamo na telefon, med večernim ogledom filma drsamo ("skrolamo") po Instagramu, na TikToku iščemo ideje za neobičajne praznične recepte, se umaknemo na stranišče in rešimo kakšen sudoku na telefonu," našteva in dodaja: "Če se celo leto navajamo pogostih mikropreverjanj na telefonu, bomo med prazniki težko več ur zdržali brez digitalnih dražljajev. Čeprav torej pričakujemo sprostitev ob odklopu, nas lahko preseneti razdražljivost, nemir in splošno slabo razpoloženje."

Odrasli namreč pogosto pričakujemo, da bo med prazniki vse drugače samo zaradi tega posebnega vzdušja. A navade se gradijo celo leto in se med prazniki pogosto še poslabšajo, ne nujno izboljšajo, opozarja Menonijeva.

Da so "ekrančki" glavni vir doživljanja, opaža tudi Kramli: "Svetovne raziskave kažejo, da tehnologija veliko bolj prebuja naše doživljanje kot naš bližnji. Doživeli smo spremembo družinske dinamike. Doslej je bila ta osnovana na našem druženju, na doživljanju, zdaj pa nam skupno bivanje oblikuje ekranček."

Nam pa digitalne naprave ponujajo tudi enostavnejše vzdrževanje stikov, pravi Menonijeva: "Prek sporočil in videoklicev lahko enostavno vzpostavimo ali vzdržujemo stike, ne glede na fizično razdaljo. Povezovanje z oddaljenimi sorodniki je tako vsaj v neki meri izvedljivo, četudi obisk v živo ni mogoč."

Se torej v tem času družina, svojci, prijatelji sploh še usedejo za mizo, kot so se nekoč, ali se raje kar pokličejo in si zaželijo lepe praznike? Pri Logoutu pravijo, da sicer nimajo tako jasnega vpogleda v splošno stanje med ljudmi, vendar pa opažajo, da tradicionalne oblike prazničnih druženj še niso zamrle: "Ljudem je še vedno velika prioriteta druženje v živo in gradnja odnosov. Morda se zdi težje v splošnem najti "termin" za srečanje, a menim, da je med prazniki to lažje izvedljivo."

Na drugi strani pa Kramli opaža, da se je zavzetost za obiske preselila v en sam klic, ki poteši potrebo po druženju. "Včasih, še deset let nazaj, si nekaj ur potoval na obisk, da bi bil z nekom. Vzel si si čas za pripravo, za pot, kupil darilo, bil si tam nekaj ur, se pogovarjal. Vse to je bil en proces. Danes je ta proces zradiran, skrčen na en klik na gumb." Drugega s tem začnemo doživljati kot breme, je dodal.

Včasih raba novih tehnologij vodi celo v konflikte, opaža Menonijeva. "Kar tipična je tudi situacija tehnoference ali phubbinga, torej ko tehnologija prekine oz. zmoti interakcijo ali pa ena oseba drugo ignorira zaradi uporabe naprave. Ob tem se lahko pojavijo zelo globoki občutki nezaupanja, osamljenosti in razočaranja," dodaja.

Kramli med nekoč in danes opaža velike razlike. "Včasih so naši stari starši počistili hišo, ljudje so sedli za mizo in si pripovedovali doživetja tistega leta. Bili so v stiku z dogodki in z občutki, ki so jih spremljali. Za to pa so dejansko pripravili prostor, da so bili spomini izzvani prostorsko in z vonjem hiše." Danes s prisotnostjo tehnologije zbeži vsak v svoj svet, ni prostora za spomine, pogovor in doživetja, opozarja.