"Človeštvo še nikoli v zgodovini ni bilo zbombardirano s toliko informacijami, impulzi in dražljaji. Vsi ti dražljaji pa ves čas kradejo našo pozornost in jo tudi razpršijo. Posledično pozornosti zmanjka za to, da bi občutili, kako smo in kdo smo. Iz tu tudi izhajajo vprašanja o tem, kaj so naše vizije, sanje ter resnične želje in kaj so zgolj naše reakcije na hrup sveta," pravi Tina Košir.
Lahko bi rekli, da je povezovanje te okrogle mize Koširjevi pisano na kožo, saj se tudi sama ukvarja s čuječnostjo in utelešenjem. Vodi namreč tečaje celostne joge, ki jih je letos poimenovala Pot navznoter, pa tudi meditativna popotovanja Alkimija zavesti. "Pot navznoter so zame vsa orodja, ki pomagajo, da stopimo v pristen stik s seboj. Torej s tem, kar smo, neodvisno od tega, kar hrup sveta želi od nas," pravi in pojasnjuje, da ko zares začutimo, kako smo, to lahko tudi uravnavamo.
Dogodek organizira Društvo za razvijanje čuječnosti, ki ima status organizacije v javnem interesu na področju izobraževanja. Redno izvajajo programe za splošno populacijo ter v sodelovanju z Europa Donna, za posameznice z zdravljenim rakom. Izvajajo tudi programe čuječnosti v šolah, tako za učence kot za učitelje, programe za podjetja oz. glede na potrebe.
Namen programov čuječnosti je opolnomočenje posameznikov, da v sebi najdejo poti in načine, kako se soočati s težkimi trenutki ter hkrati tudi kako prepoznavati in se naužiti prijetnih, dobrih trenutkov v vsakdanjem življenju. Gre za svetovno priznane, strokovno preverjene programe, ki jih izvajajo ustrezno izobraženi mentorji, sporočajo z društva.
Kaj to sploh je - čuječnost?
"Same prakse čuječnosti sicer delno izvirajo tudi iz budistične filozofije, sodobna, sekularna praksa čuječnosti, ki je transkulturna in jo lahko uporablja kdorkoli, pa se definira kot drža odprte navzočnosti, prisotnosti v trenutku z odprtostjo, radovednostjo, brez obsojanja in zavračanja česarkoli, kar se pojavlja, in hkrati z zelo jasno zaznavo tega, kar je," pojasnjuje Koširjeva.
Čuječnost lahko prakticiramo na več različnih načinov, med drugim tudi kot meditacijsko orodje. Lahko pa je čuječnost tudi način življenja, način bivanja v svetu in tudi soustvarjanja sveta. In prav o tem bo beseda tekla tudi na okrogli mizi. Kot že omenjeno, naslov "Kako narediti svet prijazen kraj?" izhaja iz misli Alberta Einsteina, v kateri je pojasnil, kako naša notranja naravnanost vpliva na naše delovanje in kako s tem posledično krojimo svet.
"Mislim, da je najpomembnejše vprašanje, s katerim se človeštvo sooča, naslednje: "Je vesolje prijazen kraj?". To je prvo in najosnovnejše vprašanje, na katerega si mora vsak človek odgovoriti sam.
Kajti če se odločimo, da je vesolje neprijazen kraj, potem bomo svojo tehnologijo, svoja znanstvena odkritja in svoje naravne vire uporabljali z namenom, da dosežemo varnost in moč na tak način, da bomo gradili večje zidove, ki nas bodo obvarovali pred neprijaznostjo in večja orožja, ki bodo uničila vse, kar je neprijazno. In verjamem, da se približujemo točki, ko bo tehnologija dovolj zmogljiva, da se v tem procesu ne bomo samo popolnoma izolirali, temveč se bomo tudi uničili.
Če se odločimo, da vesolje ni ne prijazno ne neprijazno in da Bog praktično kocka z univerzumom, potem smo preprosto žrtev naključnih metov kocke in naše življenje nima pravega cilja ali smisla.
Če pa se odločimo, da je vesolje prijazen kraj, potem bomo svojo tehnologijo, svoja znanstvena spoznanja in svoje naravne vire uporabljali z namenom, da ustvarimo orodja in modele za razumevanje vesolja. Moč in varnost bosta namreč prišla skozi razumevanje delovanja in vzročnosti vesolja.
Bog ne kocka z vesoljem."
– Albert Einstein
In zakaj se Koširjevi zdi pomembno, da bi se dogodka udeležili? "Mislim, da je to, kako soustvarjamo svet, kaj vnašamo vanj in kako delovati v svetu, kakršen je, ključno vprašanje za prav vsakega od nas. Na okrogli mizi bomo imeli možnost prisluhniti resnično izjemnim sogovornikom, ki so izjemni tako kot ljudje in tudi kot strokovnjaki z različnih področij, ki nam lahko dajo tehtno, globoko refleksijo in usmeritev," pravi.
Zdi se ji, da je v tem natempiranem svetu, ki nam ponuja zgolj hitre rešitve, prostor za globoke pogovore in razmisleke zelo pomemben. "Moja izkušnja je, da sta lahko en ali pa dva stavka iz kakšnega skupnega razmisleka z mano še desetletje ali dve in pomembno usmerjata moje življenje," je dejala in pojasnila, da je zelo možno, da dobimo kakšno usmeritev ali odgovor, ki bi v nas dragoceno odmeval še dolgo časa.
Na vprašanja o tem, kako in zakaj negovati čuječnost sredi negotovosti sveta, kako soustvarjati vključujočo družbo, kako čuječe ravnati v okoljski krizi, kako razvijati sočutje in modrost in ali je bolje biti sprememba, ki jo želimo v svetu, ali zahtevati spremembe, ki jih želimo od sveta, bodo odgovarjali sogovorniki z več področij.
Fizik, znanstvenik, umetnik, filozof in izumitelj Andrej Detela, raziskovalka indijskih jezikov, filozofije in religije Tamara Ditrich, doktorica medicine, specialistka otroške psihiatrije Anica Mikuš Kos in antropolog Dan Podjed bodo predstavili svoje poglede na teme vzgoje in pedagogike, gospodarstva in podjetništva, čuječnosti in meditacije pa tudi politike in družbe na splošno.
"Spremeni se zaznava sveta"
Morda vas bodo sogovorniki navdihnili, da se bo vaš miselni tok spremenil, da boste želeli preskusiti nekaj novega, posledično pa bi se lahko povsem spremenil tudi vaš pogled na svet. "Vsi, ki se ukvarjamo s kakršno koli tako rečjo, imamo verjetno izkušnjo, da se spremeni zaznava sveta," pripoveduje Koširjeva in dodaja, da obstajajo tudi nevrobiološke utemeljitve tega, kako aktivnost živčnega sistema, glede na to ali je naš živčni sistem v simpatičnem odzivu, ko v svetu zaznavamo veliko grožnje, ali pa v parasimpatičnem odzivu, vpliva na naše doživljanje sveta.
"Regulirani živčni sistem svet zaznava z jasnostjo, odprtostjo, radovednostjo in s pripravljenostjo povezovanja in prijateljskega sodelovanja z drugimi. Ko smo v stanju umirjenosti, ko se naš živčni sistem dobesedno na fizični ravni regulira, svet zaznavamo kot bolj prijazen kraj oziroma ne zaznavamo toliko namišljenih groženj," pojasnjuje. Kot posledice travm in visoke prisotnosti stresa v današnjem tempu življenja svet pogosto zaznavamo kot grožnjo, čeprav v določenem trenutku, tukaj in zdaj, ni razloga za agresivno ali depresivno stanje, je še razložila.
"Neregulirano stanje je lahko posledica preteklih izkušenj, z vsemi tremi praksami pa uravnavamo svojo biologijo in psihologijo hkrati. Tako prepoznamo, kaj je tukaj in zdaj in da je nekaj grozečega morda le del preteklosti. In že zaradi tega se nam svet lahko zdi bolj prijazen," je sklenila.
"Čuječnost je lahko na začetku tudi zahtevna"
Koširjeva pravi še, da je prakticiranje čuječnosti, utelešenja, za marsikoga na začetku tudi zelo zahtevno. "Tisto, kar čutimo v telesu, in misli, ki se nam porajajo ... ne srečamo se vedno s prijaznim svetom v sebi," je dejala in dodala, da je prav zato za marsikoga to lahko velik izziv. Po njenem mnenju je zato tudi zelo pomembno ali pa blagodejno, da imaš ob sebi ljudi, ki so že "preživeli ta izziv".
"V psihologiji pravijo, da se ljudje med sabo koreguliramo, torej nekdo, ki že ima umerjeno pristnost, s tem lahko 'naleze' drugega. Verjetno je tako zaradi zrcalnih nevronov," je povedala in naštela mentorje ali učitelje, zaradi katerih se počutimo, kot da nismo sami, ko se spopadamo s svojimi mislimi.
"Če drviš skozi svet, stvari lažje ignoriraš ali pa se zatečeš v pavšalne zaključke"
Zdi se, da se tovrstnih dogodkov udeležujejo predvsem ljudje, ki se že sicer ukvarjajo s čuječnostjo in s samimi sabo. Pogosto se lahko takšni ljudje znajdejo neprijetnih situacijah, ko njihovih bližnjih podobne teme ne zanimajo, pa čeprav sami menijo, da bi jim lahko pomagale. "Moja izkušnja po 20 letih potovanja po tej poti z različnimi življenjskimi sopotniki, ki so bolj ali manj naklonjeni tovrstnim vsebinam, je, da se vedno znova vrnem k temu, kar morda zveni že 'zlajnano', a je še kako resnično - da zgledi vlečejo," pravi in pojasnjuje, da se učimo s tem, ko nekaj počnemo, druge pa največ naučimo s tem, ko izžarevamo, kar smo.
"Toda ko smo na začetku te poti, kar lahko traja nekaj let ali celo desetletij (smeh op.a.), nas lahko to zelo frustrira. Ko se nam zdi, da smo v sebi nekaj našli in si to tako zelo želimo deliti z drugimi, ki pa temu morda niso naklonjeni ali pa še niso dovolj odprti. To je lahko vaja za nas, kako s sočutjem in razumevanjem ravnati s sabo in z drugim," meni.
Pravi tudi, da se nato odnosi, ki so podporni, običajno ohranijo in še bolj razvijejo, za nekatere druge pa se lahko izkaže, da so jim namenjene druge poti in da so ti načini življenja nekoliko manj združljivi. "V širšem sobivanju pa pristop čuječnosti zelo pomaga k temu, da lažje sobivamo, tudi s svetom, takšnim, kot je," pravi.
"Če drviš skozi svet, stvari lažje ignoriraš ali pa se zatečeš v pavšalne zaključke, če pa z vsem telesom čutiš, kaj se dogaja s svetom, pa je to lahko nekaj časa tudi zelo boleče," meni in dodaja, da zato tudi marsikdo opazi, da odkar se ukvarja s sabo, težje prenaša svet in bi mu bilo lažje, če se ne bi. "Ampak dolgoročno je pot, da gremo skozi to," je prepričana Koširjeva, saj tako pridemo do točke, ko se iz toksičnih okolij tudi umikamo, da v sebi negujemo dovolj moči za tisto, kar se nam zdi smiselno, dobro, in da lahko prispevamo.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.