Slovenija

'Včasih živimo v mehurčku in preziramo trpljenje ljudi okoli nas'

Ljubljana, 21. 07. 2019 18.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 9 min
Avtor
Maja Korošec
Komentarji
99

Živeti življenje za druge, za tiste otroke, ki nimajo sreče, da bi jim narava namenila največje bogastvo – zdravje. To je zgodba Slovenke po rodu Andree Mwalula, ki se je v otroštvu preselila v Zambijo. S svojimi prihranki je odprla izobraževalni center za otroke, ki imajo raka in je zato bolnišnica njihov drugi dom. Z nami je delila svojo zgodbo in misli.

Andrea Mwalula je rojena v Sloveniji, kjer je živela 10 let. Njen oče je bil eden prvih afriških študentov, ki je prišel iz Zambije v Jugoslavijo, še preden je Zambija v 60. letih postala samostojna država. Študiral je v Ljubljani in doktoriral iz metalurgije. V tem času je spoznal Andreino mamo in se z njo leta 1963 tudi poročil. To so bili zanj težki časi, je pripovedovala Mwalula: "Predstavljajte si, mlada Slovenka, poročena z Afričanom. Deležna sta bila mnogih rasističnih komentarjev in incidentov."

Andrei Mwaluli je pri srcu citat Nelsona Mandele: "Izobraževanje je največje orožje, s katerim lahko spreminjamo svet."
Andrei Mwaluli je pri srcu citat Nelsona Mandele: "Izobraževanje je največje orožje, s katerim lahko spreminjamo svet." FOTO: Andrea Mwalula

A kljub temu je njuna ljubezen zmagala in danes imata štiri odrasle otroke. Čeprav je Andrea živela v Sloveniji zgolj prvih 10 let svojega življenja, ji je v spominu ostalo precej utrinkov iz tistega časa. Zapomnila si je, kako ji je babica pripovedovala zgodbe. "Oboževala sem poletja, ko smo šli v Korenitko na Dolenjskem na našo kmetijo, kjer smo starejšim sorodnikom pomagali pobirati pridelke z njiv, imeli domača kosila, kako smo se sprehajali po gozdu in nabirali gobe. Prav tako se spominjam osnovne šole, ki sva jo obiskovali z mojo sestro Suzano. Hodili sva v šolo Valentina Vodnika v Šiški in nikoli ne bom pozabila svoje učiteljice iz četrtega razreda Karle Škufca. Še danes trdim, da je zelo pozitivno vplivala na moje življenje in pripomogla, da sem postala samozavestna," ima lepe spomine na otroštvo Mwalula.

Andrea Mwalula je kot mednarodna predavateljica, koordinatorka in ravnateljica delovala več kot 20 let v razničnih državah – Kambodži, Ugandi, Kenij in Tanzanijo. Leta 2008 je postala vodja delavnice in svetovalka organizacije International Baccalaureate (IBO), ki izvaja mednarodno priznane izobraževalne programe za otroke in mladostnike. Ob tem je še naprej spodbujala in vodila delavnice za mednarodne pedagoge, administratorje in šole v Afriki, Evropi, na Bližnjem vzhodu in v azijsko-pacifiški regiji.

Življenjska misija je postala pomoč otrokom

Starša sta se odločila, da se preselijo v Zambijo, kjer je oče postal predavatelj na univerzi. Andrea Mwalula je doštudirala psihologijo, ob tem je magistrirala iz trans disciplinarnih znanosti na državni univerzi Buffalo v New Yorku in pridobila mednarodni certifikat. Zdaj že 20 let dela kot mednarodna predavateljica, koordinatorka in ravnateljica osnovne šole. Nikoli v življenju pa si ni predstavljala, da se bo njeno življenje obrnilo tako, da se bo začela zavzemati za pravice žensk in otrok. "Na koncu sem spoznala, da kar resnično želim je, da uporabim svoje znanje za pomoč zambijskim otrokom pri kvalitetnem izobraževanju. Upokojila sem se z vodstvenega položaja in se avgusta 2015 vrnil nazaj v Zambijo," je dejala.

Ko se je vrnila, je kmalu spoznala, da bo pridobiti zanimanje in podporo vladnega ministrstva težka misija. Zato se je odločil, da v izziv zagrize sama. Ustanovila je nevladno organizacijo Twende Education For All (TEFA). A zakaj ji je pravzaprav prišlo na misel, da naredi kaj takega, nas je zanimalo? "To se je zgodilo potem, ko sem obiskala domače šole in se pogovarjala z učitelji ter študenti. Bolelo me je, ko sem videla, kako jih poučujejo," je dejala. Zagovarja namreč, da je koncept pripravljati otroke za uspehe v njihovi prihodnosti zastarel. Polnjenje otroških glav zgolj z znanjem in veščina ter prepričanji, da jim bo to pomagalo uresničiti njihove sanje in cilje, se ji ne zdi smiseln. "Tak pristop imenujem izobraževanje 18. stoletja, čeprav smo v 21. stoletju. Kaj počnemo prihodnjim generacijam? Razjezilo me je, da vlade porabijo toliko denarja za nepomembne stvari, izobraževanju in znanju pa namenijo minimalna finančna sredstva," je kritična. Kot pedagoginja namreč močno verjame, da bi morali otroci imeti priložnost raziskovati svet okoli sebe, kritično razmišljati, reševati probleme in biti usmerjeni k dejanjem. "Potrebujemo generacijo mladih, ki ji bo mar za svet, ljudi in okolje," je poudarila.

Mwalula financira šolanje otrok sama in s pomočjo sponozorjev; država ji finančno ne pomaga.
Mwalula financira šolanje otrok sama in s pomočjo sponozorjev; država ji finančno ne pomaga. FOTO: Andrea Mwalula

Kako se je rodil center TEFA?

Mwalula se je za svoj 51. rojstni dan odločila, da noče nobenih daril ali zabave. Svoji družini in prijateljem je rekla, naj ji podarijo, če že želijo, kakršnokoli donacijo, ki bi jo lahko odnesla na otroški oddelek Univerzitetne pedagoška bolnišnice v Lusaki. To je največja vladna bolnišnica v Zambiji. "Šla sem tja, razdelila obleko, hrano in čistilna sredstva ter imel priložnost klepetati z otroki, starši in osebjem. Mnogi otroci so mi povedali, da najbolj pogrešajo šolanje, s čimer so se strinjali tudi v bolnišnici, prav tako se problem izpostavili starši," je pojasnila Mwalula.

Zato se je obrnila na upravi otroške bolnišnice in jih vprašali, ali bi ji dovolili odpreti izobraževalni center. Zahtevali so SWOT analizo in natančen opis projekta. Andrea Mwalula je izpolnila vse njihove zahteve. Tako se je februarja 2016 rodil in zaživel TEFA inovativni program Učenje se nikoli ne konča. "Začeli smo v majhni sobi s komaj kaj sredstvi. Trije prostovoljci smo prihajali dva krat tedensko za štiri ure v bolnišnico in učili več kot 50 otrok. Bilo je super, vendar to ni bilo tisto, kar sem imel v mislih," je opisala začetke.

Želela je namreč učni center, ki bi deloval od ponedeljka do petka, učitelji pa bi bili zaposleni za polni delovni čas, ki bi otrokom omogočili, da so srečni, se družijo in učijo hkrati. V bolnišnici je bilo namreč mnogo otrok, ki so imeli raka in so bili v bolnišnici eno ali dve leti, je izpostavila Mwalula: "Prvič, to me je šokiralo, ker nisem vedela, da je rak tako razširjen pri otrocih in drugič, pretreslo me je, da otroci preživijo toliko časa v bolnišnici stran od svojih domov in družinskih članov." To je bil glavni razlog, da je program prilagodila in preusmerila pozornost k otrokom, ki so bili v bolnišnici dolgo časa.

Decembra 2016 so otroški oddelki za rak preselili v novo bolnišnico za rakava obolenje na isti Univerzitetni pedagoški bolnišnici. "Dobra stvar pri tem je bila, da smo dobili super veliko sobo, sicer prazno, a je bila kot palača v primerjavi s tisto, ki smo jo imeli prej," je bila navdušena Mwalula. Družina in prijatelji so ji nato pomagali, da je zbrala denar in kupila pohištvo, mize, stole, preproge, igrače, knjige … Tako so v Zambiji dobili prvi učni center za otroke z rakom. Že maja 2018 pa so odprli drugi učni center na otroškem oddelku za hemofilijo.

Do zdaj so sprejeli več kot 120 otrok starih od 2 do 17 let in jim z nadaljevanjem izobraževanja in s pomočjo igralne terapije omogočili, da se počutijo, kot da živijo 'normalno' življenje.

V izobraževalnem centru TEFA je mnogo otrok, ki nikdar v življenju niso prestopili šolskega praga.
V izobraževalnem centru TEFA je mnogo otrok, ki nikdar v življenju niso prestopili šolskega praga. FOTO: Andrea Mwalula

Težko je sprejeti, ko otroci umrejo

V centru TEFA imajo med drugim majhne skupine dijakov, ki se učijo normalnih zambijskih šolskih predmetov. "Veliko jih je že umrlo in za vse nas je to vedno izjemno težko. Kljub temu pa imamo mladeniča, ki je star 16 let in je zaključil zadnje leto v srednji šoli v bližini bolnišnice. Jaz sem njegova skrbnica, saj njegova družina živi skoraj 800 kilometrov od Lusake. Je odličen dijak in želi postati zdravnik, ki bi pomagal otrokom, kot je on. Je vzornik in mentor vsem otrokom," je vzpodbuden primer izpostavila Mwalula.

V center TEFA pride tudi veliko otrok, ki še nikoli niso bili v šoli. Starši iz predvsem ruralnih območij si ne morejo privoščiti, da bi svojim otrokom plačali šolanje, jim kupili uniforme, čevlje, knjige, je pojasnila Mwalula: "Zaradi tega smo ustanovili še en program, kjer se otroci začnejo učiti, kako razviti ljubezen do branja in pisanja. Fonetika, pripovedovanje zgodb, umetnost in učenje različnih obrti so nekaj, kar počnemo. Vedno pravim, če ne znaš brati, ne moreš početi ničesar drugega."

Bistvo vsega je, da otroke podpirajo in spodbujajo, da razvijajo svoje talente in interese. Mwaluli se zdi neverjetno navdihujoče, ko vidi, kako so kreativni in navdušeni, ko raziskujejo vire, ki so jim na voljo v centru. "Za mnoge so igrače, uganke, umetniški materiali in knjige nekaj povsem novega. Imamo velike umetnike, glasbenike, plesalce, pripovedovalce zgodb, vse sijoče in pripravljene deliti svoje sposobnosti z vsemi nami," ni skrivala navdušenja.

Izobraževanje v TEFA poteka tudi s pomočjo igralne terapije.
Izobraževanje v TEFA poteka tudi s pomočjo igralne terapije. FOTO: Andrea Mwalula

Nobene pomoči države

Andrea Mwalula je večino denarja za center TEFA vložila iz svojih prihrankov, ki jih je zaslužila z mednarodnim poučevanjem. Ker je bila to inovativna ideja, je resnično verjela, da lahko uspe in spremeni življenja zambijskih otrok. "Zdaj imamo zaposlene štiri učitelje – dva v učnem centru za raka in dva na hemofiliji. Jaz sem se morala vrniti na svoje redno delovno mesto, da lahko financiram projekte. Na žalost imam zelo malo podpore vlade, me je pa uprava otroške bolnišnice moralno podprla in dala priznanje za naše delo," je pojasnila.

Sčasoma je njeno delo in prizadevanja začelo prepoznavati in podpirati vse več ljudje. Nekateri se prostovoljno javijo in pridejo pomagati, drugi darujejo oblačila in šolska gradiva, včasih tudi denarne donacije. "Denar gre ponavadi za kontrastno barvilo, ki ga potrebujejo otroci z rakom in za šolske potrebščine. Dobili smo tudi belo tablo in jim plačali šolnine," je povedala Mwalula, za kaj potrebujejo denar.

TEFA je vključen v več projektov

V mestu Mpika v Zambiji so v okviru projekta Dekleta v šoli poiskali dekleta, ki so zaradi poroke v zgodnjem otroštvu, nosečnosti ali pomanjkanja finančnih sredstev, zapustile šolo in jim poiskali sponzorje, da bi jih vrnili v šolo. "Trenutno TEFA sponzorira tri dekleta, eno pa ameriški učitelj. Lepo bi bilo najti sponzorje, ki bi pritegnili še več deklet v šolo," si želi Mwalula.

Ob tem je TEFA v Mpiki dobil od njegovega kraljevega visočanstva dva hektara zemlje za izgradnjo skupnostnega centra, ki bo imel knjižnico, ITC laboratorij, otroško igrišče in vrtec. Ta bo rešil problem več kot 350 otrokom in mladim iz sedmih vasi. "V krajevnih vaških šolah ni niti knjižnic, knjig in računalnikov. Tudi to je eden izmed mojih ciljev, vendar za enkrat še nimamo financerjev. Resnično moramo videti, kako lahko dobimo organizacije, ki bodo podprle ta projekt. Glavni cilj je, da bi se ti skupnostni centri razširili po podeželski Zambiji. Enako velja za program Učenje se nikoli ne konča. Želela bi si, da bi bila učna središča ustanovljena v vseh večjih okrožnih bolnišnicah v Zambiji," je načrte predstavila Mwalula ter dodala, da ob vsem TEFA sponzorira še devet osnovnošolcev – otrok staršev, ki delajo na kmetijah in jim niso mogli omogočiti šolanja.

Sestrična Tadeja Jutraž bo tudi letos odpotovala v Zambijo in pomagala v TEFA centru.
Sestrična Tadeja Jutraž bo tudi letos odpotovala v Zambijo in pomagala v TEFA centru. FOTO: Andrea Mwalula

Pred kratkim je Mwalula obiskala rodno Slovenijo, kamor se rada vrača zaradi sorodnikov. S sestrično po drugem kolenu Tadejo Jutraž sta navezali še posebno tesne stike. Tadeja je bila lani skoraj tri tedne v Zambiji, kjer je pomagala v učnih centrih in iz Slovenije prinesla veliko šolskega gradiva. Tudi letos bo obiskala Zambijo je povedala afriška Slovenka in strnila misli: "Moram reči, da sem zaradi tega, ker sem rojena v Sloveniji, toliko bolj odločena, da vključim v projekt tudi rodno državo. Včasih živimo v mehurčku in preziramo trpljenja ljudi okoli nas, čeprav imamo vsega več kot dovolj. Vendar lahko skupaj spremenimo življenje vseh otrok."

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (99)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Bananistanec
22. 07. 2019 09.59
-2
Zelo lepo da pomaga drugim še lepše bi bilo da pomaga domačim
Mega100
22. 07. 2019 09.59
-2
Sej v Sloveniji in Afrika sta si podobne...tudi v Sloveniji se životari. Zato smo se mi preselili v Avstrijo.
tron3
22. 07. 2019 09.53
+2
Za vse bi blo zadost, če ne bi svetu vladala norost.
JohannDoe
22. 07. 2019 09.48
+0
Treba je čimprej tudi pri nas vzpostavit Afriko, da nam bo lahko končno kdo "pomagal". Sej itak smo že po primarni in sekundarni vzgoji narejeni za to, da pričakujemo, da nam drugi vežejo čevlje in brišejo nos, pa bi to predstavljalo samo uresničitev "zgodovinskih" sanj.
asgard
22. 07. 2019 09.19
+9
Vse lepo in prav , samo ali je samo Afrika? Kaj pa Indija , ostale države ? Sam raje dam 10€ vsak mesec v Slovenijo in še 10€ v Indijo preko patreona in ni mi žal. V Afriko pa ne dam NIČ VEČ !! Ker kolikor se je od 70 let zmetalo denarja v Afriko bi morali biti vsi že nahranjeni in preskrbljeni. Tako pa se samo množijo, nihče ne bi delal ..... Da ne boste rekli da nekaj v tri dni govorim , poznam dva katera sta redno hodila v Afriko kot misionarja. In kaj sta lepega povedala ? Da se jih skoraj nič ne more naučiti, ker če ni drugega pa lepilo snifajo, ali pa so na ganji in podobnih zadevah. Rdeči križ in unicef ima v Afriki zgrajene cele graščine , za ljudi pa ni. Je povedal kako so se vozili s starimi džipi, za katere se ni vedlo ali bo sploh vžgalo. In Unicef pa se pripelje v najnovejših terencih, ko pa so jih prosili da jim peljejo nek material pa so jih zavrnili, da ni časa, da morajo v sosednjo vas pogledat in potem spisat poročilo.
yaxscdvf
22. 07. 2019 08.34
+17
Mi je pred časom en znanec, ki se je tudi svoj čas po Afriki potikal, rekel, da so tam moški večinoma lenuhi, ženske lajdre, otroc pa tatiči.
METKA102
22. 07. 2019 09.08
+5
Če si prebral knjigo Bela Masajka, se prav lepo vidi, kako je tam.
saba22
22. 07. 2019 09.27
-5
Kako pa bi tvoj prijatelj sebe poimenoval?
saturnsky23 saturnsky23
22. 07. 2019 09.51
+1
saba ti si ena bababa, niti žaba nis, bi rekel Šarac in ostal živ. Od daleč se vidi, da nisi domorodec, da Slovenija ti ni mar, jo pa lepo izkoriščaš.
yaxscdvf
22. 07. 2019 09.55
+3
saturnsky23 saturnsky23
22. 07. 2019 08.30
+19
Slovenija doživlja okupacijo, kot jo še ni v zgodovini. O tem pišite, ne podobne"humanitarne" neumnosti. Negdo vam dirigira, da opuščate teme masovnih okupacij v Slovenijo. Bol je ta trenutno nevarna kot pred desetletji oborožena.
saba22
22. 07. 2019 09.28
-4
Če ze govotiš o Sloveniji, bi bilo dobro, da ponoviš pravopis.
Rotter
22. 07. 2019 08.10
+18
V nobenem mehurčku ne živimo, samo za lastno varnost nam ni vseeno.
saba22
22. 07. 2019 08.35
-8
Zaradiv takšnih kot je Andrea, je svet boljši. O tebi ni vredno zgubljati besed.
asgard
22. 07. 2019 09.11
+3
A ker je povedal svoje mnenje in ne tolče v rog članka pa ni vreden nič ?! .
saba22
22. 07. 2019 09.29
-2
SenecaLucius
22. 07. 2019 08.08
+24
Ne vem kaj naj rečem. Bil sem nekajkrat tam službeno in meni se zdi, da sploh ne živijo tako slabo, nasprotno živijo praktično brez stresa in toliko nasmejanih obrazov kot jih vidiš tam v enem dnevu pri nas ne vidiš v celem letu! Tako kot tu na slikah tudi tam ne vidiš podhranjenih! Sicer pa jim npr. v Ugandi koruza rodi 3 x letno, na drevesih imajo sadja neomejeno itd...
yaxscdvf
22. 07. 2019 08.22
+21
Njihova zemlja je zelo rodovitna, tudi klimo imajo ugodno,... ampak treba pljunit v roke in zemljo obdelovat. Nak, to pa ne, tega pa ne bodo počeli.
saba22
22. 07. 2019 08.35
-7
yaxscdvf
22. 07. 2019 08.43
+13
Misliš mene? Živim od rente sicer pa kmetujem, večino hrane si sam pridelam.
yaxscdvf
22. 07. 2019 08.55
+11
asgard
22. 07. 2019 09.21
+9
Mi je pravil kolega kako raste v Afriki vse kar rukneš v zemljo. Seveda moraš malo zaliti pa opleti. Kolega je posadil malo paradajza in paprike za svojo kolibo. Ko je bilo zrelo so mu vse pokradli. Nato je posadil čilije. Spet vse pokradli. Nato je probal spet papriko in paradajz. Pa je tokrat ostal. Očitno so čiliji naredili svoje :)
saba22
22. 07. 2019 09.30
+0
Hahaha, podjetnica, z lastno hišo, vrtom in vikendu na morju.
yaxscdvf
22. 07. 2019 09.59
-1
Saba, potem imaš pa dovolj premoženja in prostora da se izkažeš in si vzameš ene par migrantov pod streho in na svoje stroške
paxvobiscum
22. 07. 2019 13.12
Kaj_je_res
22. 07. 2019 07.11
+53
Vse lepo in prav, lepo poslanstvo ge.Andreje. ampak je pa čisto zgrešeno, kako nam novinarji želite vzbujati obcutek krivde za vse revne in lačne po svetu. Veste, koliko od nas gara cele dneve, da lahko normalno živimo in nismo v nikogarsnje breme? Ali nas mora biti zato sram, ker živimo bolje od teh ljudi?
asgard
22. 07. 2019 09.23
+6
A resnično živimo boljše ? Teh ljudi noben ne vrže s kolibe ven, tebe pa bodo zaradi par centov spravili ob vse kar si ustvaril v življenju. Je pa res da je boljše da se jim dol pomaga kot gor vozi.
grega999
22. 07. 2019 07.02
+40
Vse lepo in prav, če si radodaren in pomagaš ljudem, vendar ni posameznikova dolžnost da preživlja druge. Predniki so preveč garali in žrtvovali, da bi lahko zanemarjal svoje potomstvo. Če vidiš, da otroka nemoreš preživljati, pol ga res neboš integriral v ta svet. Človek ima le to inteligenca, da presodi kdaj je pravi trenutek imeti otroka. Vsak je sam dogovoren za svoje potomstvo in tako bi tudi moralo biti.
SenecaLucius
22. 07. 2019 07.58
-6
Problem je v tem, da oni vedo, da če ne bo dovolj otrok, od katerih bo vsaj en zaslužil nekaj več, potem tudi oni na starost ne bodo preživeli, saj pokojnin praktično ni oz. ne omogočajo preživetja!
Rde?aAnarhistka
21. 07. 2019 21.02
-50
Zato kr jih zapostawlamo, puščamo w rewščin, stradanju pa w wojnah smo mi dolžn poskrbet za Afriko s wsemi sredstwi k nam grejo w wišk. Preweč hrane nam ostane d b jo lahk porabl sami zato pa jo mormo delit s drugim držawlanom sweta. Mi smo dolžn skrbet z prpadnke sočloweške rase s tem ka mamo mi wiška. Pa wmes pustit d majo swojo kulturo pa nawade pa posebi spoštowat to.
yaxscdvf
22. 07. 2019 08.24
+20
Ne seri, nič nismo dolžni. Sem pa jaz dolžan poskrbet za svoje otroke, za njihovo prihodnost, za njihovo varnost,.... in da jim ne bomo nasrali domovine z migrantskimi ničpridami.
Redžepi
21. 07. 2019 20.59
+55
pri svojih letih si ne pustim pranja možganov...press
saba22
22. 07. 2019 08.38
-10
Le kdo ti pere možgane? Spet eden, ki je povsod in na vsakem koraku ogrožen od nekoga in nekaj. Kdo sploh govori o tebi, ti egoist?
extradeluxe
21. 07. 2019 20.53
+34
včasih sami živimo v mehurčku trpljenja. pa žal so nekateri, ker vidijo samo material tako zaslepljeni, da vidijo samo našo fasado namišljenega uspeha.
extradeluxe
21. 07. 2019 20.55
+13
morda je pri preziranju ravno obratno? ali res mislite da če nekaj ne razumete da to ne obstaja?
extradeluxe
21. 07. 2019 21.02
+34
pač navidezno imamo več materialnega. notri pa trpimo, bolezni, depresije, psihoze, frustracije, izgorelost, fobije, panični napadi. tega dela mehurčka nam verjetno ne zavidajo pretirano. verjetno sploh ne vedo kaj to je.
extradeluxe
21. 07. 2019 21.03
+28
aja če se to njim zgodi je to rasna nestrpnost. nam pa ....
jured100
21. 07. 2019 20.27
+66
Sej kul, ampak ne pozabite da imamo tudi mi reveže in da smo kot celota daleč pod npr. Avstrijo, ZDA, VB... Kaj če bi prvo pometli svoj prag in se šele potem obadali z drugimi?
Bratomil
21. 07. 2019 20.50
-10
V Avstriji in Sloveniji se najbolje živi, s tem, da v Avstriji ne bi prebival. Čeprav je tam boljši standard, je njihova kultura vseeno germanska.
ArkaMast
21. 07. 2019 20.19
-7
Otroci :) luštni
ina5785
21. 07. 2019 20.16
+8
Ljudje kot je ga.Andrea mi s svojimi dejanji polepšajo življenje!!! Vsakemu: črnemu, belemu, rdečemu, zelenemu. . . . . . . . . želim človeka dostojno življenje!!!!!
Krainerland
21. 07. 2019 20.22
+25
Zanimivo edino slovenijo bi rada držala v sistemu po meri človeka.
saba22
22. 07. 2019 08.39
-1
Uporabnik1095190
21. 07. 2019 20.11
+80
Kontracepcija bi jim še najbolj olajšala življenje. Res ne vem kaj mislijo,ko v tako revščino na svet spravljajo na ducate otrok,sposobni pa niso podpirati niti enega. Za moje pojme popolnoma neodgovorno. Pa preden bo kdo skočil v zrak,še žival ima dovolj pameti,da ve za koliko potomstva lahko poskrbi.
jured100
21. 07. 2019 20.32
+41
Populacija 1970 - 3.5 milijard ljudi, od takrat se populacija v zahodnem svetu ni spremenila za nekaj več kot mogoče 50 milijonov ljudi. Populacija 2019 - 7.7 milijard ljudi. V zahodnem svetu je nekaj več kot 1 milijarda ljudi, zdaj se Kitajska že drži sama nad vodo tak da za njih ne skrbimo več, kaj pa za preostalih 5 milijard? So nekatere izjeme, tako da odvzemimo še 3 milijarde ljudi, katere hranijo lastne države. VSE ostalo pa hranijo ZDA in EU. Daleč zahodne države (npr Japonska, J. Koreja itd.) ne prispevajo, tako da smo to samo mi. ZDA skrbijo za latinoameriko, mi pa za Afriko.
saba22
22. 07. 2019 08.40
-8
Vse živali imajo več pameti, celo eniceličarji, kot ti sočutja.
saba22
22. 07. 2019 09.31
-4
Kaj?mo
21. 07. 2019 19.31
-25
Očitno niste prebirali Cankarja in bili pri urah zgodovine. Tudi Slovenci smo nedolgo nazaj šli čez obdobje, ko je bilo pri hiši po 8 otrok, večina je šla s trebuhom za kruhom v Ameriko. Pa ne trdim da moramo kogarkoli sprejeti, ampak ne sedaj očitati ljudem, ki nimajo ekonomije, izobrazbe itd. Da imajo otroke, ki delajo za kruh, kajti po vsej verjetnosti so bili tudi vaši predniki del procesa ki se mu reče demografske spremembe.
retrospect
21. 07. 2019 19.40
+68
Ja so šli s trebuhom za kruhom, ampak so tam v Ameriki tudi pošteno in trdo delali, nihče od teh Slovencev ni bil socialni problem, in njihovi potomci so jim zato danes še hudičevo zelo hvaležni. Btw. Ljudem ne dajaj kruha ampak jih nauči ribarit, to je edina formula za Afriško celimo
elektroncek
21. 07. 2019 19.50
+24
mariomandzukic
21. 07. 2019 19.54
+59
Slovenci in nasploh Evropejci so šli v Ameriko delat ne pa polezavat in iskat boniteze
Kaj?mo
21. 07. 2019 19.58
+27
Če ne vidiš vzporednic si pač zatiskaš oči. Slovenci so prodali kar so imeli, vzeli stvari in šli delat v Ameriko, ker tukaj ni bilo dela. Ko pa ima migrant pri sebi denar pa začudenje. Pa dobro vem da so v veliki večini ekonomski migrantje in menim da Slovenija nima kaj z njimi, imamo zaenkrat dovolj svoje delovne sile.
saba22
22. 07. 2019 08.42
-6
A morda kje kdo omenja poležavanje? Kolikokrat si bila v Afriki, da to veš? Koliko lkudem v rodni Sloveniji si kadar koli pomagala?
METKA102
22. 07. 2019 08.57
+7
Amerika je takrat iskala delovno silo, saj takrat je bila industrijska revolucija. Parni stroji, npr. so potrebovali premog, zato so iskali rudarje in seveda tudi druge. V New Yorku so imeli sprejemni center in, če nisi bil zdrav in dela sposoben so te zavrnili. Vse je šlo skozi strogo kontrolo. Zakaj je bilo pa pri nas tudi preveč ljudi, ki niso mogli preživeti, vprašajte Cerkev, ker so morali imeti vsako leto enega otroka, če ne jih je že župnik poklical na pogovor, zakaj ga ni. Ker jih je morali biti toliko kot jih je bog dal, kdo jih bo živel pa boga ni preveč zanimalo. In v Afriki (tudi v L. Ameriki) je podobno.
yaxscdvf
22. 07. 2019 09.58
+1
sagesse
21. 07. 2019 19.28
+83
afrika ima idealno podnebje za kmetijstvo,toda problem je ker nimajo delovnih navad.v afriki nimajo zime in posledično jim nikoli ni bilo potrebno pridelovati hrane za pol leta zime.iz tega razloga,so najrevnejši prebivalci tega planera tam,kjer imajo idealne pogoje za življenje.ko sem potoval po teh državah,ti enostavno ne verjamejo,da sev evropi dela najmanj 8 ur na dan,da od vsakega izdelka plačujemo davek s katerim posledično plačujemo socialno.danes je čas interneta in tudi v teh državah imajo možnost videti način življenja v evropi ali severni ameriki.to si preslikajo v njihov način življenja,kar pomeni imeti hišo,avto,nasmejane družine.....toda nikjer ni prikazano DELO.in to je srž problema revščine v teh delih sveta in razlog,da bi vsi živeli v evropi ali severni ameriki.kakor se sliši neživljensko,je dejstvo,da dokler so imeli konolialne gospodarje,so ti deli sveta prosperirali,ko pa so se osamosvojili je ostala samo še revščina.delovne navade pridobiš preko več generacij in tudi danes evropska podjetja v afriki si pripeljejo s seboj tudi delavce,ker kjub 100 milijonski brezposelnosti,ne najdeno 50 delavcev.to so pač dejstva,kateri nočejo sprejeti,toda vseeno so dokazljiva dejstva......
RamzesII
21. 07. 2019 19.32
+57
Naučiti jih delati, ne le brati in pisati. Zagovarjajo izobraževanje, vendar ne na pravi način.
Lock Down
21. 07. 2019 19.37
+56
že stari kitajski pregovor pravi, ne dajaj lačnemu ribe, nauči ga ribo uloviti
yaxscdvf
21. 07. 2019 19.40
-11
Kaj?mo
21. 07. 2019 19.43
-43
Kakšne izmošljotine pa trosiš lepo te prosim. Če ni dela, kaj boš pa delal. Če nimaš infrastrukture, če nimaš univerz, če nimaš bolnišnic. Saj ne moreš iz nič ustvariti delovnih mest. Zavajaš in to zelo. Ja v Afriko hodijo delati inženirji, električarji itd, ker v Afriki žal marsikje nimajo izobraževalnega sistema. Če pa ti misliš da Kitajska in Evropska podjetja v Afriki za tekočim trakom zaposlijo svoje ljudi, se pa hudo motiš. Skratka govoriš v tri krasne.
yaxscdvf
21. 07. 2019 19.46
+57
Kako ni dela? Ogromno rodovitne zemlje, pa ni obdelana. Tudi v evropi nekoč ni bilo univerz, avtocest, bolnišnic,... pa so ljudje vseeno delali, si pridelal hrano,..
elektroncek
21. 07. 2019 19.53
+41
ja ampak slovenija pa gladko sprejme vse ... srbi hrvati albanci vsi so tle vecina na socijalni ...dobi stanovanje ... potem dobi socialno ... naštepa 2.. 3 otroke ..se od tega dobi denar...dela celo življenje nič ..potem pa pri 50 pokne še enga otroka da je priskrbljena še za vsaj naslednjih 20 let ..."ups" ponesrečlo se je ..sedaj pa soli pamet vsem na okoli kako je boga... prideljenka iz Niša
procesoid
21. 07. 2019 20.07
+43
@Kajčmo: nekje je treba enkrat začeti, kot je enkrat nekoč začel Evropejec, na ravnih tleh. Ali misliš, da je bila Evropejcu štartna infrastruktura podarjena? In od koga? Najlažje je jamrati in spodkopavati tistega, ki dela. V Afriki so se že skozi stoletja navadili na pomoči bogatih in ne nedelo. Kaj misliš, da bi se zgodilo, da bi Evropejce preselili v Afriko in obratno? Afrika bi postala Evropa, Evropa pa Afrika. Dvomiš?
nagec123
21. 07. 2019 20.36
+12
saba22
22. 07. 2019 08.43
-2
saba22
22. 07. 2019 08.44
+1