Novembra lani je Okrajno sodišče v Ljubljani odločilo v korist vodje zanikovalcev covida-19, ki so septembra 2021, v času epidemije, vdrli v prostore RTV Slovenija. Protestnike je vodil Ladislav Troha, skupina pa televizijskega studia kljub več opozorilom ni želela zapustiti, zato je morala posredovati Policija. Sodišče prve stopnje je sprejelo argumente, da je šlo za ravnanje v skrajni sili ter postopek ustavilo.
Vrhovno državno tožilstvo RS je zaradi tega decembra lani vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri je nasprotovalo razlogom sodišča prve stopnje, ki se tičejo ugotovljene upravičljive skrajne sile, ki jo je sodišče prepoznalo v dejanju kršitelja in tako njegovo ravnanje ocenilo za v skladu s pravom.
Vrhovno sodišče RS pa je 19. marca letos zahtevi tožilstva ugodilo. Presodilo je namreč, da je sodišče prve stopnje "docela zmotno interpretiralo elemente skrajne sile". Po njihovih ugotovitvah je ljubljansko sodišče kršilo 1. točko 156. člena Zakona o prekrških v zvezi z 8. členom Zakona o prekrških v zvezi s prvim odstavkom 32. člena Kazenskega zakonika.
Pri tem je pojasnilo, da v obravnavanem primeru nevarnost v razlogih pravnomočne sodbe ni izkazana kot sočasna, realna in resna. Po presoji Vrhovnega sodišča zatrjevane nevarnosti tudi ni bilo mogoče preprečiti z ravnanji kršitelja in zato njegovo ravnanje ni bilo primerno sredstvo niti nujen ukrep za odvračanje zatrjevane nevarnosti, ob tem pa ravnanje ni bilo istočasno z zatrjevano nevarnostjo.
Vrhovno sodišče je s tem v celoti pritrdilo stališču, za katerega se je v zahtevi za varstvo zakonitosti zavzemalo Vrhovno državno tožilstvo RS.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.