Če bo predlog zakona sprejet, bodo morali skoraj vsi prodajalci omogočati plačevanje z gotovino, pri čemer pa obstaja nekaj izjem.
Če bi kupec manjši znesek želel poravnati z velikim bankovcem ali če prodajalec nima dovolj drobiža za vračilo, bi gotovinsko plačilo lahko zavrnil. Izjema je tudi prodaja na daljavo, razen ob fizičnem prevzemu pri ponudniku, pa tudi plačevanje vozovnic na avtobusu ali vlaku, če je plačevanje z gotovino že omogočeno na blagajnah.
Možnost plačevanja s kartico se s tem ne ukinja. Prodajalec bo moral zagotoviti vsaj eno obliko elektronskega plačevanja.
Tudi pri tem zakon predvideva izjeme. Mednje sodijo ponudniki, katerih čisti prihodki od prodaje v preteklem poslovnem letu niso presegli 10.000 evrov, ali pa primeri, ko je izkupiček namenjen v dobrodelne namene, denimo na šolskih sejmih, ter lokacije, kjer elektronsko plačevanje zaradi tehničnih omejitev ni mogoče.
Predlog zakona predvideva tudi širšo dostopnost bankomatov v manjših krajih. Predlagatelji želijo, da bi bil vsaj 95 odstotkom prebivalcev dostopen bankomat največ pet kilometrov od doma. To pomeni, da bi morali bankomat postaviti v vsakem manjšem naselju z najmanj tisoč prebivalci.
Podobna ureditev je predvidena tudi za bančne poslovalnice.
Za uporabnike zakon prinaša več ugodnosti. Vsi dvigi in pologi pri matični banki bodo morali biti neomejeni in brezplačni. Pri drugih bankah, katerih posameznik ni komitent, pa bo moralo biti omogočenih najmanj pet brezplačnih dvigov na mesec. Zneski bodo sicer omejeni, vendar bo določena tudi spodnja meja.
Nad predlogom banke niso navdušene. Najbolj kritizirajo uvedbo brezplačnih paketov za komitente, ki prejemajo redne dohodke, tudi pokojnino. Nabor brezplačnih storitev bi bil omejen na osnovne bančne storitve, dodatne ugodnosti pa zakon predvideva še za ranljive skupine in upokojence.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.