Predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna še ne vključuje vseh prioritet nove vlade, saj to zaradi časovnih omejitev ni bilo mogoče. Vlada je vanj vključila dve prioriteti, ostale pa bo upoštevala ob pripravi proračuna za leti 2006 in 2007, je ob predstavitvi predloga rebalansa na izredni seji v DZ zagotovil finančni minister Andrej Bajuk.
Minister je dejal, da je vlada v rebalansu posvetila večjo pozornost področju pravosodja, tako da se sredstva za izboljšanje dela sodišč zelo povečujejo, poleg tega pa še za področje kulture, ki je bila v preteklih letih zanemarjena. "Potrudili se bomo, da se bo delež sredstev za kulturo tudi v naslednjih letih povečeval," je zagotovil.
Minister je pred poslanci poudaril, da je vlada rebalans pripravila v okvirih, ki Sloveniji omogočajo zasledovanje ciljev v konvergenčnem programu. "Še posebej pa z rebalansom zasledujemo cilje, ki nam bodo omogočili vstop v evro območje," je dodal Bajuk. Rebalans je po njegovi oceni dobra osnova za pripravo proračuna za leto 2006 in 2007, v katerega bodo že vključili tudi prioritete in programe nove vlade.
Bajuk: Proračun je bolj razvojno naravnan kot pretekli proračuni
Bajuk je zavrnil očitke, da rebalans ni razvojno naravnan in da preveč sredstev namenja tekoči porabi države. "Je veliko bolj razvojno naravnan kot pretekli proračuni, kjer so bila sredstva za investicije sicer predvidena v višjih obsegih, a potem niso bila izkoriščena". Z rebalansom se bo obseg investicij v primerjavi z uresničenim v letu 2004 povečal za 32 milijard tolarjev oziroma za 23 odstotkov, je napovedal.
Kot je pojasnil Bajuk, je bilo treba rebalans pripraviti zaradi novih makroekonomskih okvirov, predvsem pa zaradi obveznosti, ki so že bile prevzete, vendar ne predvidene. Zakon o izvrševanju proračuna sicer omogoča prerazporejanje med posameznimi nameni, vendar je bilo teh nepredvidenih obveznosti na žalost preveč, je povedal. Zagotoviti je namreč treba kar 70 milijard tolarjev dodatnih sredstev, zato samo z ukrepi za uravnoteženje proračuna problemov na odhodkovni strani ne bi rešili.
Okoli 64 milijonov več, kot so sprva načrtovali
Nova ocena proračunskih prihodkov je pokazala, da se bo v letu 2005 v proračun steklo za 63,9 milijarde tolarjev več prihodkov od prvotno načrtovanih. Več je predvidenih tudi odhodkov, in sicer za 43,7 milijarde tolarjev. Najpomembnejše dejstvo pa je, da se predvideni proračunski primanjkljaj s 112 milijard tolarjev zmanjšuje na 91,9 milijarde tolarjev oziroma z 1,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) na 1,4 odstotka BDP, je poudaril Bajuk. Primanjkljaj širšega sektorja države pa se bo letos po oceni finančnega ministrstva gibal okoli 1,6 odstotka BDP.
Ob tem je Bajuk opozoril na načrtovani prevzem dolga Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). S tem bo mogoče ceneje upravljati z dolgom in znižati stroške države, je pojasnil Bajuk ter opomnil, da do dolga ZPIZ sploh ne bi smelo priti. Sicer pa prevzem dolga v konsolidirani bilanci širšega sektorja države ne bo pomenil nikakršne spremembe v obsegu zadolženosti.
Pri oceni prihodkov je rebalans konservativen, kar pomeni, da imamo lahko ob dobrih gospodarskih gibanjih določene rezerve, je še dodal Bajuk. Vlada ocenjuje, da bo davčnih prihodkov za 20,6 milijarde tolarjev več od načrtovanih, nedavčnih prihodkov za 28,8 milijarde tolarjev več, sredstev iz EU pa za 12,7 milijarde tolarjev. Glede slednjega je Bajuk povedal, da se vlada zaveda tveganja ob napovedovanju prihodkov iz proračuna EU, še posebej po lanski izkušnji, ko ni bilo od predvidenih sredstev počrpanega niti tolarja. "Vsi skupaj se bomo morali potruditi, da bo letos drugače," je poudaril.
Zapleti zaradi pobude
Poslanci so pred tem razpravljati tudi o predlogu zakona o RTVS, vendar je skupina volivcev vložila pobudo za zbiranje podpisov za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o zakonu o RTVS. Zaradi tega je prišlo v DZ do zapleta.
Zaradi vložene pobude v Državni zbor sta opozicijski LDS in SD zahtevali prekinitev druge obravnave predloga zakona o RTVS, s katerim želi vlada nadomestiti po njenem mnenju sporni zakon iz leta 1994 in omogočiti organizacijsko prenovo javnega zavoda.
Po mnenju Jožefa Školča (LDS) je neobičajno, da bi z obravnavo nadaljevali, potem ko je vložena pobuda. Pred nadaljevanjem bi namreč morali pobudo vsaj preučiti, v tem času pa prekiniti vsaj obravnavo, če že ne zakonodajnega postopka, je poudaril Školč. Miran Potrč (SD) pa je predsednika DZ Franceta Cukjatija pozval, naj skliče kolegij, na katerem naj bi poslanske skupine izmenjale stališča do nadaljevanja dela.
Cukjati pa ni videl nikakršne potrebe za prekinitev obravnave in sklic kolegija, saj vložena pobuda ni ovira za nadaljevanje in izpeljavo druge obravnave. Kot je dejal, postopek preverjanja referendumske pobude v Državnem zboru že teče. Če se bo pobuda izkazala kot ustrezna, bi bilo treba prekiniti tretjo obravnavo, drugo obravnavo pa lahko nadaljujejo. Predsedujoči seji, podpredsednik DZ Vasja Klavora, je dal predlog za prekinitev seje na glasovanje, a ga je parlamentarna večina zavrnila.
Zakaj pobuda?
V obrazložitvi za pobudo za zbiranje podpisov za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o zakonu o RTVS je zapisano, da je bila leta 1994 sprejeta medijska zakonodaja, ki je izhajala iz predpostavke, da je treba medije v največji meri zavarovati pred "sužnjevanjem centrom" politične in ekonomske moči. Predlog novega zakona o RTVS pa po mnenju pobudnikov javno RTV spet potiska v odvisnost od trenutno vladajoče koalicije strank in vlade, ki bodo dejansko odločale o sestavi organov upravljanja in nadzora ter poslovodnih organov RTVS. Za sedež v teh organih se bodo kvalificirali tisti, ki bodo zvesto podpirali "vladajoče skupine", menijo pobudniki.
"S tem ni le vzpostavljena neposredna komandna linija med vladno palačo in javno radiotelevizijo, marveč je na glavo postavljeno tudi razmerje med nadzorom in odgovornostjo: ni več javni medij tisti, ki nadzoruje politiko, marveč politika nadzoruje medij, ki ne odgovarja več javnosti in javnemu mnenju, marveč eliti na oblasti. Sistem se vrača v čase pred letom 1985, le da je na krmilu zdaj druga opcija," argumentirajo pobudniki.
