Neslavno se je postarala obljuba premierja Roberta Goloba o tako imenovanem "hepi endu" za sodnike. 10. januarja so začeli s 14-dnevnim opozorilnim protestom. Njihova zahteva pa: "Naše plače se morajo izenačiti s plačami funkcionarjev." To je dalo sicer jasno vedeti tudi ustavno sodišče. "Pričakujemo, da so na vladi in v državnem zboru res prižgani vsi alarmni zvonci," je takrat dejala predsednica sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević.
Prvič v zgodovini pa so zadnji dan januarja za tri ure delo prekinili tudi državni tožilci; prav tako funkcionarji, katerih plače so izenačene s sodniškimi in tako trenutno odločajo o zaostritvi stavke. Če bo podpis prispevala več kot polovica vseh tožilcev v državi, bi lahko delo prekinili tudi za več dni.
Dneve stavke pa šteje tudi Fides. V ponedeljek bo zdravniška stavka postala najdaljša v zgodovini Slovenije. "Dovolj nam je tega, da se vlada spreneveda. Želimo samo to, kar je že bilo izpogajano," je 15. januarja dejala predstavnica Fidesa Ana Lina Vodušek.
Do zdaj so zdravniki najdlje stavkali leta 2016, ko so stavkali 27 dni. Višje plače so 22 dni zapored zahtevali že leta 1996, šest let pozneje pa so se 16 dni borili za upoštevanje 40-urnega delovnika in ustrezno plačilo nadur.
Pogajanja potekajo, na mizi so predlogi obeh strani, z dogovorom pa se mudi. Z začetkom marca bo namreč umik zdravniških soglasij za nadurno delo, ki so do zdaj pri življenju ohranjala javni zdravstveni sistem, začel veljati tudi v praksi. Soglasja je po podatkih zdravstvenega ministrstva umaknila kar tretjina vseh zdravnikov v bolnišnicah in 17 odstotkov v zdravstvenih domovih.
"Obstaja zelo velika verjetnost, da v kolikor bi prišlo do nekih ločenih dogovorov, da bi to pomenilo konec plačne reforme. Torej pravzaprav odprt lov, kjer bi se vsak prizadeval doseči enako ali celo več od tistega, kar je bilo doseženo sedaj," pa na posledice ločenih dogovorov opozarja eden izmed glavnih pogajalcev na sindikalni strani Jakob Počivavšek.
Obljubljena plačna reforma naj bi sicer po prvotni in propadli časovnici zaživela že pred dobrim mesecem dni, nov cilj pa je 1. januar 2025. A tudi ta se zdi vedno bolj oddaljen. "Na zadnjih pogajanjih je vlada odprla prav temeljna vprašanja, ki so bila med nami že praktično eno leto usklajena. Tudi na primer, ali bo res najnižja plača v javnem sektorju na nivoju minimalne plače," pravi Počivavšek, ki dodaja, da je občutek, kot da bi se vrnili na sam začetek pogajanj.
"Občutek je, da vlada v resnici ne ve, kaj bi rada naredila s to reformo sistema plač v javnem sektorju," še dodaja. Saj da konkretnega predloga z vladne strani trenutno ni.
KOMENTARJI (56)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.