Povečalo se je zlasti število kaznivih dejanj z goljufivim namenom - različne goljufije, ponarejanja in preslepitve. Število poslovnih goljufij je tako poraslo s 771 v letu 2001 na 2079 v lanskem letu, kar je predvsem posledica uspešnega razkritja primera, v okviru katerega je policija obravnavala več kot tisoč tovrstnih kaznivih dejanj. Po drugi strani pa je lani upadlo število t.i. tradicionalnih gospodarskih kaznivih dejanj - zlorab položaja in davčnih utaj.
Po podatkih iz poročila o delu policije za leto 2002 je poraslo tudi število poneverb, saj je bilo teh v letu 2001 448, lani pa že 520, kar predstavlja 16,1-odstotno porast. Več je bilo tudi izdajanj nekritih čekov in zlorab bančnih ali kreditnih kartic; leta 2001 je policija zabeležila 1865 takšnih dejanj, leto kasneje pa že 2516, kar predstavlja skoraj 35-odstotni porast. Po drugi strani pa se je zmanjšalo število tatvin telefonskih impulzov (s 359 na 179 - približno za 50 odstotkov) in pranja denarja (po 11 primerih v letu 2001 so jih lani zabeležili le še 5 ali za skoraj 55 odstotkov manj).
Druge vrste kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete, med njimi tudi kazniva dejanja z elementi organiziranega kriminala, so lani ostala na enaki ravni kot leto pred tem. Pri preiskovanju tovrstnih kaznivih dejanj pa je policija uporabila tudi prikrite preiskovalne ukrepe.
Z gospodarsko kriminaliteto so storilci lani sicer povzročili za 19,5 (leta 2001 16,8 milijarde) milijarde tolarjev ali za 16,3 odstotka več škode kot leto prej. Kot so še zapisali v poročilu o delu policije za leto 2002, se je najbolj povečala škoda zaradi poslovnih goljufij in lažnih stečajev.
Z učinkovitostjo boja proti gospodarskemu kriminalu na ministrstvu za notranje zadeve v zadnjem obdobju niso bili zadovoljni, zato je notranji minister Rado Bohinc v začetku marca napovedal učinkovitejši boj proti tej vrsti kriminala. Kot nujne je izpostavil predvsem ukrepe na kadrovskem področju in v organizacijskem pogledu, potrebno pa se mu zdi tudi ustrezno izobraževanje strokovnjakov, ki bodo kos novim oblikam gospodarskega kriminala.
Kot je znano, je omenjeno ministrstvo vladi predlagalo tudi sprejetje izhodišča za novo strategijo boja proti gospodarskemu kriminalu in ustanovitev medresorske koordinacijske skupine, ki bo oblikovala novo strategijo z upoštevanjem novih oblik gospodarske kriminalitete, s čimer se je vlada strinjala. Omenjena skupina, ki se je pred dnevi tudi že prvič sestala, bo tako do 1. junija pripravila državno strategijo preiskovanja gospodarske kriminalitete in jo predložila vladi, s tem pa naj bi presegli sedanje stanje in zagotovili bolj učinkovit boj proti gospodarskemu kriminalu.
