Gozdarji Slovenskih državnih gozdov (SiDG) že od marca opažajo povečano populacijo miši v nekaterih gozdovih. Menijo, da je to posledica lanskega bogatega semenskega leta bukve.
V aprilu so zabeležili več primerov okužb z virusom mišje mrzlice pri delavcih, ki izvajajo sečnjo in spravila na območju Trnovskega gozda. "Nazadnje – prejšnji teden – je za mišjo mrzlico zbolel tudi eden od naših gozdarjev, ki prav tako dela na območju trnovskih in tolminskih gozdov, trenutno je še v bolnišnični oskrbi. Sklepamo, da so se vsi delavci okužili s tem virusom pri delu v gozdu, predvsem pri izvajanju gozdnega reda, ko je treba zlagati vejevino in vrhače v kupe, da bi preprečili širjenje podlubnikov v iglavcih," so pojasnili na SiDG.
Ob tem ugotavljajo, da je težava predvsem v tem, da delavci ob prvih simptomih pomislijo na koronavirus in zato izgubijo dragoceni čas za začetek zdravljenja mišje mrzlice. "Zato vse pozivamo k previdnosti, če se slabo počutijo, pa naj bodo pozorni tudi na morebitne simptome mišje mrzlice," so poudarili na SiDG.
Tedenski podatki o mišji mrzlici, ki so na voljo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), kažejo, da je do 2. maja Inštitut za mikrobilologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani epidemiološki službi prijavil 76 laboratorijsko potrjenih primerov hemoragične mrzlice z renalnim sindromom (HMRS). Obolelo je 23 žensk in 53 moških. Oboleli prihajajo iz že znanih žarišč mišje mrzlice: 19 primerov iz osrednjeslovenske regije, 14 iz jugovzhodne Slovenije, 11 iz goriške, devet iz primorsko-notranjske, osem iz gorenjske, šest iz podravske, po trije primeri iz koroške in pomurske, dve iz savinjske in en primer iz obalno-kraške regije. "Pri večini je bil dokazan virus puumala. Večina bolnikov je bila hospitaliziranih, umrl ni nihče," so pojasnili na NIJZ.
Namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na NNIJZ Nuška Čakš Jager je zato že pred tremi tedni, ko smo poročali o 47 evidentiranih primerih te bolezni v letošnjem letu, pozvala k previdnosti ob opravilih, pri katerih bi lahko prišli v stik z mišjimi iztrebki. Spomladi mnogi delajo na vrtovih ter začnejo čistiti kleti in drvarnice, pri tem pa se preko mišjih iztrebkov in z vdihavanjem virusa iz teh iztrebkov lahko okužijo z mišjo mrzlico, je opozorila Čakš Jagrova.
Na NIJZ ljudi pozivajo, naj pri čiščenju dlje časa zaprtih prostorov uporabijo ustrezno zaščitno opremo in naj temeljito prezračijo prostor. Površine, kjer so bili iztrebki ali mrtve miši, naj razkužijo. V domačem okolju naj glodavcem preprečijo, da bi prišli v hišo, in poskrbijo za odstranjevanje ostankov hrane, ki navadno privabljajo živali. Po besedah Čakš Jagrove je treba biti pozoren na dvigovanje prahu, ki v zrak dviga tudi mišje iztrebke in virus.
Bolezen sicer poteka z vročino, slabim počutjem in številnimi drugimi znaki, ob katerih bi lahko posumili na okužbo s koonavirusom. Zato Čakš Jagrova ljudi opozarja, da ob morebitnem pojavu bolezenskih znakov zdravnika seznanijo z vsakršno aktivnostjo, pri kateri bi se lahko okužili z virusom mišje mrzlice.
KOMENTARJI (108)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.